Ti si zaprt sam vase in o svoji bolesti molčiš
in v sivem mraku premišljaš, kako zaman hrepeniš.
Poglej to tiho prirodo, ko pade jesenski mrak,
tiha je s svojo usodo; postani njej enak!
Postani kakor gozdovi, ki črni v zimi molče,
in ko se odprejo grobovi, bodi tih ko modre goré!
Jesensko premišljevanje – Srečko Kosovel
