Včeraj zvečer sem prvič stopil v narodni park Kozara , kjer bom v hotelu Monument naslednji tri dni na konferenci Proactive. Jutranji pogled iz hotela, na spomenik žrtvam 2. svetovne vojne v Mrakovici, me je seveda prepričal v to, da sva s Pedjo šla do njega. Meglice, ptičje petje in brez obiskovalcev – takšne jutranje sprehode imam najrajši.
In pogled na monumentalni spomenik padlim žrtvam ustaško – fašističnega terorja na Mrakovici je več kot impozanten. Predvsem pa zgodovina in vse ostalo, kar ti kraji skrivajo in nas bi morali vedno opominjati na stvari, ki so se nekoč zgodile, pa jih ljudje preprosto pozabljamo, oz. niti ne vemo več, da obstajajo. Več kot 33.000 civilnih žrtev je padlo v času ofenzive na Kozari, ki so jo Nemci poimenovali “Kozaraška epopeja”, oz. “Operacija zahodna Bosna”, in preko 70.000 jih je umrlo po taboriščih – od tega preko 23.000 otrok.
Okolica je urejena do popolnosti in tudi spomenik sam je, kljub temu, da je bil zgrajen že leta 1972 in katerega avtor je Dušan Džamonja ohranjen in urejen! Monument je dimenzij 34/16 metrov in je narejen od armiranega betona in železa. Poleg njega je tudi muzej in pa spominske plošče, z imeni vseh, ki so izgubili življenje v bitki za Kozaro – definitivno priporočam ogled filma Kozara!