Politika je zanimiva stvar. Ko zmanjka argumentov, pridejo na vrsto številke. Velike številke. Milijoni. Sedemmestni zneski. Kovčki denarja. Poslancem Resnice so ponujali 7-mestne številke, je izjavila poslanka Kokot. In ljudje takoj prisluhnejo. Ker nič ne pritegne pozornosti bolj kot zgodba o korupciji, zarotah in skrivnih dogovorih. Sploh v Sloveniji, kjer imamo občutek, da se vse dogaja nekje v ozadju, med strici iz ozadja, medtem ko običajni smrtniki samo opazujemo predstavo.
- Anonimneži brez jajc grozijo na spletu
- Najprej žalijo in ponižujejo, potem jokajo, ko morajo plačati
- Ljubljana, prestolnica Rolexov in Gucci torbic
Tokrat so na vrsti poslanci stranke Resni.ca, ki naj bi jim ponujali sedemmestne številke. Sedemmestne. Ne petmestne. Ne nekaj tisoč evrov. Kar lepo milijonske zneske. In ko slišiš takšno izjavo, se nehote vprašaš dve stvari. Prva: kdo ima toliko denarja, da ga trosi naokoli kot konfete? In druga: zakaj bi ga zapravil ravno za poslance Resnice?
Ampak ravno v tem je čar takšnih izjav. Ne potrebujejo dokazov. Potrebujejo samo dovolj velik naslov. Dovolj močno besedo. Dovolj senzacionalizma, da zaokroži po družbenih omrežjih in da ljudje rečejo: “A vidiš, saj sem vedel, da je vse pokvarjeno.”
Seveda ne trdim, da se politične kupčije ne dogajajo. Daleč od tega. Politika je pogosto precej umazana igra. Ampak kadar nekdo v javnost vrže tako veliko obtožbo brez konkretnih imen, brez dokazov, brez prijave policiji ali tožilstvu, potem to ni več razkrivanje korupcije. To je predvsem ustvarjanje vtisa. In vtis je danes pomembnejši od resnice.
Najlažje je namreč namigniti, da je nekdo nekaj ponujal. Kdo? Kdaj? Dokazi? Potem se nikoli ne zgodi nič. Ker zgodba svojo funkcijo opravi že v trenutku, ko pride v medije. Ljudje si ne zapomnijo demantijev ali pomanjkanja dokazov. Zapomnijo si milijone. Zapomnijo si škandal. Še posebej, če gre za stranko Resnica in njihove laži in zavajanja volicev, ki si s takšnimi napadi branijo “obraz”.
Včasih imam občutek, da slovenska politika postaja tekmovanje v tem, kdo bo povedal bolj neverjetno zgodbo. Eden vidi globoko državo. Drugi vidi zaroto farmacevtske industrije. Tretji vidi milijonske ponudbe za prestop poslancev. In publika? Publika ploska, navija in deli objave naprej.
Medtem pa realnost ostaja precej bolj dolgočasna. Mogoče bi bilo za spremembo osvežujoče, če bi kdo ob takšni izjavi rekel: “Super. Če imate dokaze, jih predajte policiji, ker jih morate.” Ne pa da vse skupaj ostane na nivoju gostilniških debat in facebook statusov.
Če vsak politik začne govoriti o milijonih brez dokazov, potem zelo hitro pridemo do točke, ko nihče več nikomur ne verjame. In to je verjetno še najbolj nevaren del vsega skupaj. Ne zaradi Resnice. Ne zaradi opozicije ali koalicije. Ampak zato, ker ljudje počasi izgubijo občutek, kaj je dejstvo in kaj samo dobro zapakirana politična predstava. V Sloveniji imamo teh predstav očitno več kot dovolj.
