Spremembe morajo biti stalnica. Nekaj, kar žene človeka naprej. Nekaj, kar dela stvari zanimive in vedno znova atraktivne. Spremembe niso beganje, oz. iskanje samega sebe. Ampak premišljena dejanja, ki se ponavadi zgodijo zaradi povsem nepomembnih stvari in dejavnikov, ampak se zgodijo in zamajejo temelje človeka. Če se človek odloči za takšno pot, potem mora vztrajati pri tem. Če pade, potem se mora pobrati, sestaviti skupaj in narediti korak naprej. Spodnji tekst je iz leta 2003 in ga je zanimivo brati po dolgem času…

zivljenje.. zivljenje je kruto.. ne da ti tistega, kar imas rad, vzame ti tisto, kar ljubis in ti ostane le hrepenenje.. hrepenenje po necem, kar ves, da ne bi nikoli tvoje.. pa vendar mora zivljenje iti naprej.. preko ovir in zaprek, ki so tebi in meni postavljene..

vse preveckrat vsi samo jemljemo.. grabimo.. in s tem pozabljamo, da je treba tudi dajati.. mi smo nekaksni velikodusni slabici in tega ne zmoremo.. radi bi sluzili denar, vendar le po urah.. radi bi kaj zrtvovali, pa vendar ne sebe.. radi bi bili dobri, vendar sele jutri.. jutri bom.. jutri.. jutri.. geslo velikodusnih slabicev.. in ta jutri nikoli ne pride..

sam sem isti.. vedno samo odlasam.. vedno vsako stvar prestavljam in vedno vse odmikam, ker se bojim zivljenja.. lazje mi je bezati in kriviti druge za vse svoje napake, ki jih ni malo.. lazje mi je obtozevati nekoga da je kriv za to, kar se dogaja z menoj.. lazje, predvsem zato, ker znam manipulirati z ljudmi.. ker znam vedno zvaliti krivdo na nekoga drugega..
ampak.. svet je lep.. samo ce pogledam okrog sebe vidim srecne ljudi.. in potem pridem jaz.. in unicim vse tisto dobro.. ni mi vsec to.. dovolj imam.. spreminjanje.. pot je tezka.. lazje je spreminjati nekoga drugega, kot pa spremeniti samega sebe.. ce spreminjas sebe, unicujes stvari, ki si jih v dolocenem trenutku gradil.. ce spreminjas nekoga drugega, pa pokazes, da si samo se slabsi.. da resnicno bezis pred seboj.. sovrazim to..

zadnje case pa se zavedam dolocenih stvari.. vem, kaj je preblisk za to.. ker vem kaj se mi dogaja.. dogaja se mi nekaj cudovitega.. nekaj.. davno pozabljenega.. nekaj.. globoko skrito v meni..
zavedam pa se, da sem kljub vsem napakam ki sem jih storil v zivljenju dober clovek.. in vem, da je ta pot, po kateri stopam zdajle tezka in naporna.. spremenit 28 let.. utopija, bi marsikdo rekel.. pa vendar.. ce ne bom poskusil niti ne bom vedel, mar ne..
sedaj je cas da popravim se svoje zivljenje.. vse tisto, kar mi je imelo smisel, da spremenim in naredim iz sebe osebo, ki bo dostojna.. in ki bo ponosna nase.. mogoce nisem dovolj mocan.. mogoce pa sem mocnejsi kot mislim.. moje zivljenje je podobno sanjam trenutno.. tako nezno in lepo je.. pa vendar je moje zivljenje tudi izven tega.. pot po kateri grem bo polna preprek.. ce bom zaupal sam vase.. in ce bom imel nekje soncka, ki mi bo v tezkih trenutkih pomagal, potem bom cilj dosegel.. ne bo pomembna samo pot.. ampak koncni cilj.. da se bom lahko zopet sam sebi nasmehnil in ugotovil, da sem dober clovek..

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.