Jaz na koncertu skupine Laibach, ki je potekal v trboveljski elektrarni. Plehmuska, mažoretke, govori in vse ostalo je pričakalo skupino Laibach, ki se je po desetih letih vrnila nazaj v rodne kraje. V kraje, ki so jo pred tem izgnali..
27. septembra 1980 je, istega leta v Trbovljah ustanovljena, skupina Laibach v Delavskem Domu Trbovlje, pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC-a, pripravljala svoj ‘coming out’, svoj prvi pravi javni nastop, svojo večmedijsko akcijo oz. dogodek, ki naj bi se utelesil kot ‘alternativa (uradni, centralistični) slovenski kulturi’ in ki naj bi z brutalnim oz. bruitističnim avantgardnim nastopom dobesedno pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje.
Čeprav je lokalna oblast celotno prireditev prepovedala pred samim odprtjem razstave, in čeprav je od vsega predvidenega Laibachu uspelo izpeljati le nočno akcijo plakatiranja Trbovelj, je bil ta ‘nastop – ki se ni zgodil’ pravzaprav popoln uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih (Mladina, Tribuna, Radio Študent…). Takšno je bilo rojstvo Laibacha v slovensko in jugoslovansko javnost 80 – ih.
Tista leta mojega življenja so bila precej divja in spomin je že malce zbledel. Vendar ne bom pozabil, da smo pred koncertom kadili travo in potem je bilo treba prečiti most nad Savo do vhoda v tovarniško halo. Na mostu sem razmišljal o resonanci, s katero bi lahko truma ljudi, ki je želela Laibach videti v domačem okolju, podrla most! No, še boljše pa je bilo, ko sem prišel do sredine mostu in pogledal “Trbousk raufnk” in sem zagledal džinovski joint iz katerega se je ornk kadilo.
Nisem se dal motiti, ampak sem se ustavil, zaprl eno oko in z roko segel proti njemu. Ups, nekako ga nisem mogel doseči in sem se rajši pridružil množico v halo. Vse je bilo temno in črno. In potem se je začela glasba in takrat sem lahko videl zvok, kako se širi med množico in kako se odbija od sten.
Laibachi oblečeni v svoja črno zelena oblačila so stali na odru in so imeli tako močno karizmo, še posebej zame, mulca pri 16 in še malo, da sem stal brez besed. Koncert je prehitro minil, vendar občutek, da sem jih videl v Trbovljah je bil še dolgo prisoten in prav ponosen sem na to. No, v bistvu gre zahvala Maši in Pavletu, ki sta mene, mulca, vzela s seboj!
Leta 1990 26. december še ni bil praznik, vendar so ga v Trbovljah simbolično obeležili z znamenitim koncertom skupine LAIBACH v trboveljski elektrarni. To je bila tudi edina taka prireditev v čast in slavo temu dogodku v Sloveniji. Obenem pa je bil to tudi prvi koncert skupine LAIBACH v kraju njihovega počela.
V Delavskem domu Trbovlje je 23. septembra 2010 ex predsednik Milan Kučan, s slavnostnim govorom odprl razstavo Laibach Kunst, ob 30-letnici delovanja kultne skupine Laibach. Na otvoritvi so bili med drugim tudi Aleš Gulič, Dragan Živadinov,… in cel kup kandidatov za župana Trbovelj.
Idejni vodja skupine Laibach, Jani Novak, je po tridesetih letih končno odgovoril na mnogokrat zastavljeno vprašanje – ali je skupina Laibach imela svojega človeka v Partiji?
“Da, sedaj lahko končno izdam, da je bil naš peti član Milan Kučan in da smo izredno ponosni na to. Prav tako pa je skupina Laibach del njegove hobotnice!” in s tem požel močan aplavz.
Janez Knez, akademski slikar in od vsega začetka podpornik, tako morali kot materialni in Milan Kučan sta ob tej slovesnosti dobila tudi častno državljanstvo države NSK.
