Če je bila leta 2010 beseda leta startup, je bila v letu 2013 to beseda crowdfunding. Da ne bo pomote, ta beseda leta ni bila nikjer izbrana, je bila pa to beseda, ki je zaznamovala neko obdobje pri nas. Jaz sem Janez Janša – prvi crowdfunding slovenskega filma – prva crowdfunding kampanja, ki se je jaz spomnim in se je začela že leta 2012. Sledil je Crowdfunding za GOTO 1982, junija 2012. Potem pa se je v Sloveniji zgodil Kickstarter efekt – Slovenci in Kickstarter – Pelicon Craft Beer in Boomerang, Crowdfunding – leseni dildo Dee Lee Doo in pasji povodec Lishinu, Chipolo – izgubljanje stvari ne bo nikoli več tako preprosto!, FlyKly, Musguard, LL Stol, ONDU Pinhole, Lumu so postavili Slovenijo na zemljevid lokacij, ki jih je opazil Kickstarter. Kljub temu, da slovensko podjetje kot takšno ne more sodelovati na Kickstarterju, ampak mora ustanoviti podjetje v ZDA, ali se prijaviti preko podjetja, ki je že registrirano v ZDA, so Slovenci pustili velik pečat na platformi za množicanje.
V čem je čar? 25 let nazaj smo si vsi želeli biti rock zvezdniki – igranje kitare je prinašalo svoje benefite, ki so se izražali na različne načine. Potem je prišlo obdobje streznitve in z osamosvojitvijo je prišlo obdobje ustanavljanja podjetij in zadolževanja pri bankah. Banke so rade volje posojale denar z visokimi obrestmi in vse skupaj je delovalo. Ker je bila večja konkurenca, denarja na trgu pa čedalje manj, je nastal problem, ki je eskaliral pred parimi leti, ko so se začela podjetja sesuvati v prah. Pred tem je iz tujine v Slovenijo prišla magična beseda – startup. Zgodbe, ki so se pojavljale v medijih – bogati investitorji dajo denar za par % podjetniške ideje in ekipe so odprle povsem nove dimenzije v Sloveniji in veliko mladih je ugotovilo, da je to pravi način – da je to način življenja. Da je to podjetniška pot, na katero je potrebno poskusiti stopiti. In v Sloveniji je postala beseda startup ena izmed najbolj pogosto izgovorjenih besed. Ker je tudi investitorje zajela kriza in ker je bilo ljudi, ki so verjeli, da imajo najboljšo idejo čedalje več, je bil preboj med najboljše, med tiste, ki dejansko dobijo investicijo kapitala, zelo težak. Veliko startupov je prenehalo s svojim udejstvovanjem, predvsem pa so začeli razmišljati precej bolj podjetniško, kot so do tedaj. Namreč, da ni dovolj samo ideja, ampak je treba stvar tudi realizirati in prodajati svoje izdelke.
In tako je prišel crowdfunding v naše kraje – sicer precej bolj primeren za fizične izdelke, kot pa za spletne rešitve, ali pa aplikacije, vendar se je kaj kmalu zasidral pri nas. Ideja crowdfundinga je odlična – s pomočjo množice ljudi zbrati denar, da lahko dejansko začneš izdelovati svoj izdelek, predvsem pa s samo kampanijo poskrbiš za promocijo in testiraš izdelek ali ga bodo ljudje vzljubili ali pa je zgolj strel v prazno? Če si nekoč moral plačati takšne raziskave, je sedaj vse skupaj precej lažje, predvsem pa veliko hitreje. In kampanije, ki so uspešne in zberejo sredstva precej nad postavljenimi, dobijo temu primerno tudi medijsko pojavnost, ki pa je v teh časih, ko se čedalje manj denarja vlaga v marketing, še kako pomembna. In s tem si takšni produkti tlakujejo pot na trg z zelo dobro popotnico. Veliko lažje, kot pa če moraš priti na trg in po pol leta ugotoviš, da tvoja ideja ni bila prava in da je trg noče.
- Zakaj Slovencem uspeva na Kickstarterju?
Zanimivo vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. Predvsem je potrebno imeti dobro idejo – dober produkt, ki ga predstavljaš na Kickstarterju. In v Sloveniji imamo iniciativa Slovenia Crowdfunding, ki s svojimi izkušnjami zelo dobro pomaga in svetuje teamom, ki vstopajo v ta svet. Glede na to, da je zelo pomembno, kako se predstavi sam izdelek, so tudi odkrili “sveti gral Kickstarterja”. Namreč kako je potrebno predstaviti izdelek, predvsem pa kaj vse je potrebno povedati, da bodo ljudje podprli zadevo. Ampak še enkrat – brez izdelka, ki je zanimiv za javnost, se ne bo zgodilo nič.
- Kaj se zgodi z idejami, ki ne dobijo podpore na platformah za crowdfunding?
Če verjameš v svoj produkt, potem greš z njim vseeno na trg. Lahko izkušnje, oz. predloge, ki si jih dobil znotraj crowdfunding kampanje uporabiš za izboljšavo produkta, predvsem pa za to, da bolj razumeš svojo ciljno skupino in veš, kaj si želi. Namreč le redki se, ko razvijajo produkt ukvarjajo z raziskavami, ampak zgolj verjamejo v svoj common sense. Kar pa ni vedno najboljše, saj smo si ljudje med seboj različni.
- Torej je crowdfunding nov buzzword, ki bo trajal nekaj časa?
Glede na to, da se crowdfunding ne uporablja zgolj za namene zbiranja denarja za nove izdelke, ampak tudi za humanitarne in ostale namene, je pred njim precej zanimiva pot. Namreč ljudje so v teh časih pripravljeni dati “mikro plačila” za dober namen, niso pa več pripravljeni “sponzorirati” stvari z zajetnimi vsotami denarja. In ravno v tem je čar crowdfundinga. Z majhnim zneskom lahko pride do velike spremembe. Seveda pa je vedno vse odvisno od nas samih.
