Prva Tvitomanija – največja regionalna konferenca o družbenih omrežjih je potekala lansko leto v Spa Hotels & Resort v Novem Vinodolskem. Preko 600 udeležencev in preko 100 predavateljev je uživalo v druženju, zabavah, predvsem pa debatah o svetu, ki nam je blizu. Konferenca ni bila namenjena samo Twitterju, ampak je bil poudarek tudi na vseh ostalih družbenih omrežjih, ki jih uporabljamo.

Tudi letos bo Tvitomanija! Med 12. in 15. junijem bo potekala v Portorožu, v hotelu Grand Hotel Bernadin, ki je del St. Bernardin Resorta. Upam, da bo to vzpodbudilo več Slovencev, kot nas je bilo lani v Novem Vinodolskem, da se bomo udeležili konference in da bodo Slovenci tudi med predavatelji.

Glede na to, da sem vedno kritičen in da vedno dam predloge, kaj bi se dalo boljše narediti, sem tudi lani spisal cel kup predlogov za organizatorje, ki jih lahko letos dejansko tudi uresničijo:

  • program konference – preveč obširen in tri predavanja v treh predavalnicah ob istem času niso nekaj najboljšega, sploh v primeru, ko je na nekaterih predavanjih zgolj par ljudi. Veliko boljše bi bilo, če bi imela Tvitomanija dve smeri – osnovno in napredno in temu prilagojen bi bil tudi program. Namreč razlagati o tem, kako se uporablja Pinterest, verjetno ni nekaj kar bi si ljudje res želeli poslušati, razen če jih to zanima. Po drugi strani zamuditi cel kup odličnih predavanj, ker so se pokrila s kakšnim od panelov je res škoda
  • key speakerji – predlagam, da se drugič najde nekoga, ki ni iz regije in bi lahko precej dobro popestril konferenco!
  • predavatelji – večina predavateljev, ki sem jih poslušal je bila odlična in udeleženci v dvorani so z zanimanjem poslušali predavanja, vendar vseeno so bila nekatera tako osnovna, da bi pričakoval kaj več. Ampak težko je zadovoljiti toliko okusov, kot jih je bilo v dvorani
  • paneli – večni problem panelov so njihovi voditelji. Voditelj mora biti karizmatičen, mora poznati goste, predvsem pa mora znati voditi panel, saj se sicer vse skupaj sprevrže v medsebojno obračunavanje, kar načeloma ni nič slabega, vendar je na takšnih konferencah precej naporno sodelovati v tem
  • zamude in prestavljanje predavanj – rak rana, ko se ti eno predavanje zavleče in se potem zavlečejo vsa predavanja. Tvitomanija je imela dovolj “buffer” časa, da so se predavanja lahko začenjal dokaj točno, ampak zmotilo me je, da so se prestavljala iz enega dneva na drugega in tako je bilo planiranje stran vržen čas
  • označevalne table – ko šele drugi dan odkriješ tretjo predavalnico, ker nihče ne ve kje je, potem veš, da bi moralo vse skupaj biti precej bolj označeno. Zgolj table, ki bi usmerjale in vse bi bilo urejeno in super
  • name tagi – nismo jih imeli vsi, oz. nismo jih vsi dobili. Zadeva je super in precej lažje je nekoga spoznati, če veš kako mu je ime. Če nekoga še nikoli v življenju nisi videl – in na takšnih konferencah se to dogaja zelo pogosto!, je to precej bolj preprosti način spoznavanja. In name tagi bi morali biti na takšnih konferencah obvezni ves čas
  • interneti – ko imaš na konferenci 600 ljudi, ki ima vsak s seboj vsaj dve napravi, ki potrebujeta internete, se je na to potrebno pripraviti. Jeap, interneti niso vedno delovali, ko pa so, so pa delovali počasi. Na srečo sem imel s seboj Bonbon kartico, ki mi je precej pomagala pri tem. Da tega, da interneti v apartmaju niso delovali sploh, niti ne omenjam.
  • zabave – obvezna sestavina vsake konference. Tudi to, da je bila pijača svinjsko draga še preživim, ampak težko pa preživim štiri dni zapored žura z enako glasbo (ali pa se je zgolj meni zdelo tako?), saj sem se počutil, kot bi poslušal terasa band

Sicer pa.. Se vidimo na Tvitomaniji 2014 v Portorožu!

tvitomanija

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.