Moja razmišljanja o različnih stvareh iz sveta interneta, ki so objavljena na Tehniku – o Facebook Likejackingu, 25-letnici interneta in o tem, katere informacije vse imamo skrite v svojem mobitelu.

V zadnjem času opažam vse več “likejacking” povezav na Facebooku. Če sem v preteklosti dodobra spoznal “clickjacking”, pa se to sedaj vse bolj spreminja. Verjetno vas je večina že opazila objave vaših prijateljev, ki so bile na prvi pogled zanimive, ko pa ste kliknili na povezavo, se ni zgodilo nič. No, v bistvu se je.

Zakaj pišem “likejacking” v angleškem jeziku?

Ker je besedo težko prevesti, vendar je njen pomen dokaj nedvoumen. Uporabnik Facebooka klikne na povezavo ali objavo svojega prijatelja in le ta se mu odpre v novem oknu – ponavadi je vsebina kakšna ritka, video dramatične nesreče, gola zvezdnica ali kaj podobnega, česar še niste videli in ko kliknete karkoli na tej strani, ste samodejno dali svoj “všeček” naključni Facebook strani.

Leta 1970 je Arthur C. Clarke napovedal, da bomo lahko v prihodnosti s pomočjo satelitov in naprav, ki bodo združevale vse do tedaj poznane tehnologije (fotokopirni stroj, televizijo, telefon in računalnik), imeli dostop do vsega znanja, ki obstaja na svetu. Njegova napoved je bila za tiste čase znanstvena fantastika in preteklo je kar nekaj let, da se je njegova vizija začela uresničevati.

Pisalo se je leto 1989, ko je Tim Berners-Lee, zaposlen v CERN-u, predstavil predlog, kako bi lahko komunikacija znotraj inštituta potekala precej bolj sofisticirano in preprosto. Njegova ideja je bila ključna za nastanek interneta, kot ga poznamo sedaj. V začetku si verjetno ni predstavljal, da bo 25 let kasneje celoten svet odvisen od informacij, ki jih lahko najdemo na spletu. In da si življenja brez njegovega “izuma” sploh ne bomo znali več predstavljati.

V zadnjem času so mediji polni informacij o tem, da večino sodobnih komunikacij nadzorujejo velikani, kot so NSA, CIA in ostale službe, ki jim takšne informacije pridejo prav in jim pomagajo pri njihovem poslanstvu. Primer Snowden je precej razburkal javnost in nam predstavil drugo plat sveta, ki ga do sedaj še nismo poznali, saj smo zgolj domnevali, da obstajajo institucije, ki nadzorujejo vse, kar se dogaja na internetu.

Uporabniki, ki prek medijev spremljamo takšne informacije, postanemo prestrašeni, predvsem pa se začnemo zavedati, da je na spletu zelo malo zasebnosti. Da vedno obstajajo višji interesi, ki posežejo v naše pravice, in da smo uporabniki lahko zgolj anemični opazovalci ali pa moramo povsem spremeniti svoje navade.

had

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.