Virtualni samomor? Za razliko od pravega samomora, kjer se nekdo odloči končati svoje resnično življenje, se tukaj uporabnik odloči in konča svoje virtualno življenje – življenje, ki mu vsak dan namenimo več pozornosti, kot pa jo namenimo svojemu resničnemu življenju.
- 10. september, svetovni dan preprečevanja samomora – zakaj bi naredil samomor??
- Konec je nov začetek
- Kurt Cobain – 19 let od njegovega samomora!
- Odzivi medijev na samomor
Sam si virtualni samomor predstavljam kot brisanje svojih družbenih profilov, brisanje svoje digitalne sledi, ki sem jo puščal skozi leta udejstvovanja na spletu, predvsem pa kot zapustitev vsega virtualnega. Namesto da bom vedel vse, kaj se dogaja z vsakim uporabnikom Twitterja v Sloveniji, bom končno vedel kako je ime sosedu, ki ga srečujem že zadnjih 10 let, pa vendar ne poznam njegovega imena.
Ali je virtualni samomor prepovedan? Seveda ne. V bistvu bo precej kmalu prišlo obdobje, ko se bo več ljudi odločilo za takšno potezo, ko bodo ugotovili, da precej preveč časa preživijo v zavetrju spleta in njegovih blodnjakov. Predvsem pa, da je čas pomemben in čas, ki ga preživimo na internetu, da “fejsbukamo”, “tvitamo”, “tumblamo”, ali počnemo karkoli petega je precej neproduktivno, oz. je zgolj naša zabava, ki jo očitno potrebujemo.
Virtualni samomor ni zločin in tudi ni dokončna odločitev, saj se lahko, za razliko od resničnega samomora, vedno vrnemo nazaj v virtualni svet in živimo življenje naprej. Nihče nas ne bo obsojal, mogoče bo samo prvih par dni se nekaj ljud spraševalo kje smo, potem pa postanem virtualni nič in nihče več ne bo opazil, da smo se samoukinili.
Jutri bom resnično storil samomor, bi bila lahko patentirana rešitev za samomorilce. In bi se zgodilo, tako kot se zgodi z vsemi stvarmi v življenju, ki jih odlašamo in odlašamo. Za virtualni samomor pa je verjetno vsak dan odlašanja zgolj dan, ko ne moremo potegniti črte in narediti velikega koraka. Podobno, kot je pri cigaretah – vsi bi prenehali kaditi, vendar si lažemo, da samo še danes. In potem se čez par let ozreš nazaj in ugotoviš, da si še vedno na istem mestu, počneš enake stvari in še vedno si želiš spremeniti vse.
Beseda virtualno je včasih pomenila nekaj povsem drugega kot pomeni sedaj, zato je tudi virtualni samomor v teh časih vse bolj digitalni samomor in obstajala so tudi orodja – web 2.0 suicide machine in seppukoo, ki naj bi koristila točno temu.
Na žalost ne delujeta več, sicer bi ju lahko tudi preizkusil in napisal kakšno recenzijo onostranstva – življenja v realnem svetu!
