Slovenija, dežela kjer državni sekretarji kradejo paštete in jušne kocke

Želeli smo si, da bi postali Švica, ampak Slovenija ne bo nikoli postala Švica. Želeli smo si dostojno življenje in želeli smo si, da bi bili pred zakonom vsi enaki. Pred zakonom nismo nikoli bili vsi enaki, čeprav po ustavi smo in ne živimo dostojnega življenja glede na število brezposelnih in glede na revščino, ki je del našega vsakdana.

Vsak dan znova nas presenetijo novice o tem, kaj vse se dogaja z našo vlado, z našimi ministri, prav tako pa so tudi vse pogosteje v medijih državni sekretarji. Ljudje, ki odločajo o naših usodah in za katere bi morali veljati visoki etični standardi so vse prej kot v ponos državljanom Slovenije.

Dnevnik danes piše o državnem sekretarju na ministrstvu za javno upravo Janku Burgarju – Kleptomanski državni sekretar nor na paštete, ki so ga v Mercatorjevi trgovini večkrat zalotili, ko je kradel paštete, jušne kocke, piškote in podobno.

Zakaj je to počel ni pomembno. Kleptomanija, adrenalin, komenpenziranje drugih problemov.. On se je z Mercatorjem pogodil in tožilstvo je policijsko ovadbo zavrglo. Ali bi se taisto zgodilo z “navadnim” Janezom, ki pač ne bi našel izgovora v duševnem problemu, ali pa ki bi kradel zaradi tega, ker preprosto nima ničesar?

Če ima človek probleme, potem za to obstajajo instituacije, ki se ukvarjajo z njimi. Naj jih reši na takšen način in ne na način kraje v trgovinah. Verjetno bo kdo sedaj vlekel paralelo s samomorom ravnatelja. Ali gre za podobno zadevo pa naj presodi vsak sam. V mojem svetu ne. In verjamem, da bi marsikateri “navaden” Janez, če bi se prej spomnil, našel izgovor za svojo krajo v svojem duševnem stanju.

Za vse dušebrižnike, ki se vam Janko smili. Kaj pa če bi taisto stvar naredil Janez Janša in bi ga zalotili pri tem? Potolkli bi ga do konca, kajne?