Pogled skozi okno v zadnjem tednu me navdihuje vedno znova. Znova in znova si namreč želim, da bi glavo stlačil pod odejo in prespal dan. Na živce mi gre aprilsko vreme junija! Razumem, globalno segrevanje, kajne?

No, ne gre za globalno segrevanje. Mi pa gre to vreme, ki se spreminja iz ure v uro precej na živce. Ko se odločiš, da boš šel ven v naravo in si malce počasen in ugotoviš, da je bila počastnost tokrat odlična izbira, saj zaradi nje ne boš moker. Ali pa, ko greš v mesto in si na pijači in ko se vračaš, začne padati dež.

Ne, nikakor ne pizdim nad vremenom. Vem, vremena se ne da spreminjati, čeprav določeni ljudje verjamejo, da je vse to velika zarote (chemtrailsi) in da so zadaj lobiji in države in vojske.

Jaz bi preprosto rad samo par dni normalnega, sončnega vremena – ko bi lahko obul natikače in preživel dan zunaj, brez da bi moral s seboj nositi jakno in brez, da bi me zvečer zeblo. V bistvu so jutranje temperature okoli 12 stopinj res malce hladne, pa tudi zvečer temperature padejo pod 15 stopinj.

Pa samo toplo vreme sem si želel. Nisem zahteven, povsem ok bi mi bilo 25 stopinj skozi celo leto – brez snega, brez brozge, brez mokrih čevljev, brez.. Ampak očitno bo na to potrebno še malce počakati in upam, da bo vsaj poletje normalno, če je že pomlad bila precej nenavadna.

mavrica 02