Kaj se lahko "naučimo" od morilskega pohoda v Izoli

Slovenijo je pretresla vest o morilskem pohodu 70 letnika v Izoli. Mrtva zdravnik in policist, prav tako pa je ranam podlegel tudi sam morilec. Seveda so mediji izkoristili to priložnost, v času kislih kumaric in si dali duška – poročila so imela 15 minut namenjenih dogodku v Izoli.

Razumem, da je potrebno o takšnih dogodkih poročati, vendar določeni mediji so s svojim poročanjem šli vseeno malce predaleč. Če je to nov standard, ki se ga bodo posluževali novinarji, potem je nekaj zelo narobe s takšnim načinom poročanja.

Kaj me je torej zmotilo in kaj se lahko naučimo od morilskega pohoda v Izoli?

o storilcu se je poročalo z imenom in priimkom, kljub temu, da to niso bili uradni podatki
poročanja so bila polna ugibanj in predpostavk, ki so vse skupaj naredila še bolj dramatično
TV novice so se začele s posnetkom iz mobilnega telefona, kjer je tudi komentirano kaj se dogaja – oseba, ki je bila na kraju, je to posnela in mediji so uporabili – si res želimo novinarstvo, ki bo baziralo na praksah iz ZDA in kjer je za poročanje pomembno samo to, kako se šokira gledalce pred tv ekrani?
pomembno je bilo, da je bilo poročanje v živo iz Izole – da se je iste posnetke pokazalo večkrat
v Sloveniji ne potrebujemo policije, saj bodo novinarji in televizijske hiše same rešile vse takšne in drugačne primere – rekonstrukcija dogodka in vse ostalo je torej v njihovi domeni
mediji v gonji za “informacijami” sprašujejo sosede in pa sorodnike o samem morilcu in seveda prikažejo jok in vse ostalo, kar sicer niti ni pomembno niti v interesu javnosti. Ampak s takšnimi vložki naredijo vse skupaj bolj teatralično
ko novinar gostom v studiju zastavlja vprašanja, jih zastavlja na način, da bodo odgovori čim bolj dramatični – predpostavlja in sprašuje stvari, ki sicer nimajo veze z realnostjo, so pa zelo dobre za manipulacije, saj vključujejo veliko predvidevanj (kaj bo, če bo)
ko se ob takšnem dogodku zastavlja vprašanje – ali bodo takšni morilski pohodi v prihodnosti nekaj vsakdanjega, potem veš, da je vrag odnesel šalo in nas mediji želijo še bolj prestrašiti, predvsem pa nam vsaditi strah
ko poskušajo morilski pohod sebi v prid izkoristiti sindikati, ki se takoj pojavijo in skušajo izkoristiti priliko za svojo pojavnost in kritiko dela določenih služb, potem se vprašaš, kdo v Sloveniji sploh vodi državo (odgovor je sindikati)
ko se po parih urah po dogodku javnost v Sloveniji sprašuje – ali je bil morilec pripadnik UDBE in ko določni komentatorji vedo veliko več o samem morilcu, kot pa ve o njem policija

To, kar se je zgodilo, bi morali kot družba obsoditi. Ne bi smeli pustiti, da se dogajajo takšne stvari – ampak v tem primeru je šlo za človeka, ki je bil znan policiji. O tem, ali za to pristojne službe dobro opravljajo delo v takšnih primerih se ne bom spuščal. Vsak ima lahko svoje mnenje – vendar za to imamo zakone, ki se jih je potrebno držati. Komentatorji na družbenih omrežjih bi itak javno linčali osebo, ki je morila. S tem sicer ne bi storili nič drugega, kot je morilec storil zdravniku in policistu, ampak na spletu smo vsi pogumni.

Ne počutim se dobro v državi, kjer se ustreli dve osebi sredi belega dneva. Niti se ne počutim dobro v državi, kjer se takšne stvari dogajajo. Če sem nekoč še verjel v to, da je Slovenija zelo varna država, kjer ni veliko kriminala (nasilja), se moje mnenje spreminja. Niso krivi migranti, ali pa vera. Krivi smo ljudje sami.

Očitno je nekaj gnilega in nas razjeda od znotraj in to eskalira potem v takšnih primerih. Ne, tega si nikakor ne želim, da se bom, ko bom šel po ulici počutil nelagodno, ker ne bom vedel, kaj se mi bo lahko zgodilo! In verjetno nisem edini? Če pa k temu dodajo mediji še svojo piko, pa ugotovim, da živim v državi, kjer mora biti narod prestrašen. Mediji to svoje poslanstvo opravljajo precej dobro in ne pustijo veliko prostora za lastni razmislek.