Od izgovorov k rešitvam. To je glavno sporočilo nove iniciative za varno mikromobilnost, v kateri sta moči združila Zavod VOZIM in Zavarovalnica Triglav. Z njo želijo nagovoriti predvsem mlajšo generacijo, med katero so e-skiroji zelo priljubljena oblika mobilnosti. Z množičnostjo njihove uporabe namreč skokovito rastejo tudi nesreče in poškodbe. Večino jih povzročijo e-skiroisti sami. Ob tem pa, tako kot tudi ostali udeleženci v prometu, uporabljajo različne bolj ali manj domiselne izgovore, zakaj je do nesreče prišlo.
Mikromobilnost, posebej elektrificirana, v prometni ekosistem prinaša številne rešitve za trajnostni prehod, hkrati pa nova razmerja med udeleženci v prometu prinašajo tudi nova tveganja. »Ne izmišljajmo si izgovorov, raje ohranimo pozornost v mestnem prometu,« poudarjajo v iniciativi za varnejšo mikromobilnost z zanimivim imenom, Ne bluzi, z glavo kruzi.
»Iniciativa je nastala, ker želimo, da je mikromobilnost in z njo prostor za vse, varna. A se je nismo lotili sami, pač pa skupaj z mladimi iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo iz Celja. Mlade vidimo kot generatorje sprememb in hkrati tiste, na katere želimo najbolj vplivati. Zavedajo se namreč problema in razmišljajo, kako ga lahko naslovijo z zanimivimi idejami. Skozi raziskovalno nalogo so tako mladi razvili tudi prototip varnejšega e-skiroja. S povezovanjem z Zavarovalnico Triglav pa želimo idejo celostno nadgraditi in jo prenesti ne le na mlade, pač pa tudi na starejše. Verjamemo, da se bodo v tej celostni iniciativi zgodile večje spremembe vedenj za varnejšo mikromobilnost,« je namen nove iniciative orisal David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.
Skozi izkušnje do spreminjanja vedenj
Čeprav statistike mlade izpostavljajo kot pogoste povzročitelje nesreč z e-skiroji, pa s statističnimi podatki še ne spreminjamo vedenja. Zato so v novi iniciativi za varnejšo mikromobilnost skupaj z mladimi ustvarili dva prostora, kjer z izkušnjo raziskujejo, kako se na skupnih površinah srečevati varneje.
»Prvi, virtualni prostor, je mladim zelo blizu. Na simulatorju vožnje z e-skirojem lahko v varnem okolju preizkusijo nevarne situacije, ki jih prinaša ta nov način vožnje. Simulator omogoča, da z izkušnjo spoznamo, kako hitro se nam lahko zgodi nesreča. Skupaj z Zavodom VOZIM gremo s simulatorjem tudi na delavnice v šole. Drug prostor pa je zelo realen. Poimenovali smo ga Križišče mikromobilnosti, kjer se na enem mestu znajdemo raznoliki udeleženci, različnih starosti, hitrosti. Tukaj pa mladi soustvarjajo rešitev za to novo urbano mobilnost. Ko jih opazujemo, vidimo, da rešitve iščejo zelo hitro. Z vsako izkušnjo se ta veščina krepi. Predvsem pa je ključno, kar opažamo, ko se dogovorimo, da smo v prometu ekipa. Takrat postane varnost vseh naravna prioriteta,« je povedala vodja projektov varne mobilnosti v največji slovenski zavarovalnici Ana Cergolj Kebler.
Izzivi v zakonodaji in v nadzoru
Javna agencija RS za varnost prometa, ki iniciativo za varno mikromobilnost podpira, navaja, da resne poškodbe voznikov e-skirojev naraščajo. Tudi policisti beležijo vse več kršitev voznikov e-skirojev. V letu 2022 so jih zaznali že 727.
»Pri nadzoru e-skirojev smo policist manj učinkoviti, kot bi lahko bili. Veliko število e-skirojev je predelanih in dosegajo večje hitrosti od 25 km/h. Ti so seveda tudi veliko bolj nevarni za uporabnike, pa tudi za druge udeležence cestnega prometa. Žal vozniki e-skirojev tudi ne spoštujejo, vsaj ne v dovolj veliki meri, cestno prometnih predpisov, polnoletni vozniki e-skirojev pa le malokrat uporabljajo zaščitno čelado,« je nekaj izzivov, s katerimi se na področju varnosti v cestnem prometu soočajo policisti, opisal mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Čelada za večjo varnost vseh
Čeprav je čelada res obvezna le za mlajše od 18 let, pa je precej dobrih razlogov za njeno uporabo za voznike vseh starosti. Tole je najpomembnejši: skoraj dve tretjini voznikov e-skirojev, ki so doživeli prometno nesrečo, ni nosilo čelade. Poškodbe obraza in glave, ki so pogoste posledice padcev z e-skirojem, so brez čelade praviloma težje.
»Pogosto poškodovanci z e-skiroji utrpijo poškodbo glave bodisi kot pridruženo poškodbo ali izolirano poškodbo z dolgotrajnim okrevanjem in neredko trajnimi posledicami. Najpogosteje so poškodovani srednješolci moškega spola, v poletnem času in v mestnem okolju. Z uporabo čelade pri vožnji z e-skirojem lahko znatno omilimo naravo in število poškodb glave,« poudarja prim. Andrej Strahovnik, dr. med., specialist splošne kirurgije v Splošni bolnišnici Celje.
S kreativnostjo nad izzive
Vse te izzive na področju varnosti v mikromobilnosti na malce drugačen, humoren način naslavlja nova iniciativa, ki se želi tudi s komunikacijo na različnih kanalih čim bolj približati mladim. »Kreativna ideja povzema nešteto nenavadnih, bizarnih in čudnih izgovorov, s katerimi želimo opravičiti svoja dejanja in jih zavrača s pozivom Ne bluzi. Z glavo kruzi,« pravi Ivor Bogunić iz agencije Yootree creative, ki je ustvarila kreativno zasnovo nove iniciative in jo predstavila skozi tiskane in video materiale, ki so jih posneli skupaj z dijaki ŠC Celje.
Iniciativa sedaj vstopa v šolski prostor, kjer se želi mladim približati skozi delavnice in javne dogodke, s katerimi ozavešča o varni uporabi mikromobilnostnih sredstev. Njihov cilj je, da uporabniki med vožnjo e-skirojem hitrost ustrezno prilagodili, čelado imeli vedno na glavi, telefon v žepu, na skiroju pa bili vedno sami. Le tako bo mogoče varno sobivati v okolju različnih mobilnostnih sredstev.
Dva simulatorja vožnje z e-skirojem (bo)sta izmenoma na voljo mladim po slovenskih šolah v sklopu mikromobilnostnih delavnic Zavoda VOZIM in Zavarovalnice Triglav, v razvojno predstavitvenem centru Skupine Triglav Triglav Lab v Ljubljani na Dunajski 20 in na številnih dogodkih odprtega tipa po Sloveniji, kjer bodo lahko simulator preizkusili tudi odrasli. Različne oblike moderne urbane mobilnosti pa bodo v mestnih središčih predstavljali tudi na Križišču mikromobilnosti, kjer bo mogoče preizkusiti tudi prototip varnejšega e-skiroja Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje.
Z distrakcijo v mikromobilnosti: izzivi in rešitve, so se ukvarjali študenti pri predmetu New Product Development na Ekonomski fakulteti UL, kjer sta njihovi mentorici, profesorici doc. dr. Živa Kolbl in dr. Tanja Dmitrović, povedali: »Mladi kot varuhi prihodnosti našega planeta v trajnostni mobilnosti prepoznavajo priložnosti za sooblikovanje okoljsko ozaveščenega in družbeno odgovornega sveta. V sodelovanju Zavoda VOZIM in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Tanje Dmitrović in doc. dr. Žive Kolbl, so študenti oblikovali inovativne rešitve na področju distrakcije v mikromobilnosti: delavnice za ozaveščanje mladih o pomenu varne mikromobilosti, zabavne in izobraževalne aplikacije, nadgradnje programske opreme električnih skuterjev, vse to pa inovativno opremili s kreativno trženjsko komunikacijo. Mladi za mlade so našli rešitve, ki jih Zavod Vozim nadgrajuje v celosti iniciativi: “Ne bluzi, z glavo kruzi”. Za enega od projektnih predlogov študentov so dijaki Šolskega centra Celje izdelali tudi prototipno rešitev, ki je predstavljena v okviru omenjene iniciative za varno mobilnost.«
Dr. Anita Laznik, ravnateljica Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, kjer so izdelali prototip varnejšega e-skiroja pa dodala: »Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo smo se z veseljem odzvali povabilu Zavoda Vozim k ustvarjanju varnejše uporabe e-skirojev. Ekipa dijakov je pod mentorstvom Davorja Zupanca iskala tehnične rešitve za odlično idejo, v kateri vidimo potencial za širšo populacijo uporabnikov e-skirojev. Pobuda je na šoli prerasla v raziskovalni projekt, v katerem so imeli dijaki možnost pokazati svoje ideje in na inovativen način uporabiti znanje ter veščine, ki jih sicer pridobivajo pri pouku. Zavodu Vozim se zahvaljujemo za izjemno priložnost in se veselimo novih projektov.«
Novo iniciativo podpirajo tudi na Agenciji za varnost prometa. Mag. Simona Felser, v. d. direktorja, ob tem znova izpostavlja: »E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da se mnogo uporabnikov ne zaveda pomena njihove varne uporabe. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami. Največ povzročiteljev je bilo lani v starosti od 18 do 44 let, zaskrbljujoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev tudi v starosti do 14 let in petnajst povzročiteljev v starosti do 17 let. Nujna je pravilna in odgovorna vožnja, brez ogrožanja drugih udeležencev, z zavedanjem, da gre za lahko motorno vozilo, ki ni namenjeno igri, vožnji po pločniku ali prevažanju drugih oseb in predmetov.«
