Pogrešam nogavice in pižame, ki mi jih je podarjala babica

Ko sem pred časom iz omare vzel zadnjo novo pižamo, ki mi jo je pokojna babica podarila že pred n-leti, sem se začel zavedati, kako dobra darila so bila babičina darila. Vedno sem imel dovolj nogavic in pižam, kar je bilo na zlatem repertoarju obdarovanja babice. Sicer v tistem času nisem bil tako nostalgičen do njenih daril, kot sem sedaj, …

Verjetno nisem edini, ki je dobil za darilo od babice pižamo ali pa nogavice. Seveda z obvezno čokolado in še kakšno dobroto. Preprosto darilo, ki ga sicer v obdobju odraščanja nisem nikoli razumel, vendar čez n-let ta darila pridejo prav.

Ponavadi so pižame romale v omaro, in ker jih nosim le redko, so preživele vrsto let. Ko se temperatur malce znižajo, potem pride čas za pižame – ker so udobne in ker se v njih dobro počutim. In tako sem pred manj kot mesecem “razdevičil” zadnjo pižamo, ki je bila babičino darilo. Dolgo časa sem jo “šparal,” ampak ko so ostale že skoraj razpadle, je bilo potrebno narediti korak naprej.

Ja, zanimivo je, kako se spreminja naša percepcija daril in obdarovanja skozi čas. Ko na koncu ugotoviš, da materialne stvari niso več pomembne, so pa pomembni spomini, ki ostanejo. In ko sem zvečer na kavču v pižami, se spomnim babice.

Vse je minljivo in tudi mi. Danes si, jutri te ni. Izkoristi ta čas, da greš do tistih, ki jih že dolgo nisi obiskal, in jim povej, da jih imaš rad. Nikoli ne veš, kdaj jih boš zadnjič videl, …