Vsak dan znova sem presenečen nad količino odpadkov, ki jih dnevno “pridelam”. Kljub temu, da poskušam živeti “trajnostno” in da sem se v preteklih letih naveličal besednih zvez “krožno gospodarstvo,” “zeleni prehod” in ostalega balasta, vse bolj ugotavljam, da je človek na svetu zgolj in samo za to, da proizvaja odpadke. Se motim? Ali pa je človek odpadek, ki onesnažuje svet?
- Zakaj ljudje mečejo pločevinke piva in ostale odpadke iz avta v naravo?
- Biorazgradljive vrečke za organske odpadke, ki razpadejo že po dnevu ali dveh
- Ko te ob vstopu v Slovenijo preko mejnega prehoda Jelšane pričaka svinjarija
- Zakaj sprehajalci psov v Španiji nosijo s seboj plastenke?
Količina odpadkov, ki jih na vsake par dni odnesem v smeti, me vedno znova spravi v slabo voljo. Kljub temu, da poskušam biti “ozaveščen” državljan, ki se trudi čim omanj onesnaževati okolje, mi to očitno ne uspeva. Bojim se, da se bomo enkrat ljudje zadušili v svojih odpadkih. Ampak takrat bo že prepozno za to.
Izdelki, ki jih kupim v trgovini, so v dvojni embalaži. Najprej kartonska in potem znotraj še plastična. Za par piškotov kup odpadnega materiala, ki na koncu romajo v smeti. Tudi sadje – v kartonski embalaži in potem povrh še PVC embalaža. Da o plastenkah in sokovih ne izgubljam besed.
Ko se sprašujem, kako bi lahko živel “zero waste” – kar poskušam upoštevati pri kuhanju, pa mi nekako ne uspeva pri odpadkih. Veliko lažje je pač iti v trgovini in izbrati izdelke, ki bodo zdržali dlje časa in so “zapakirani,” kot pa izdelke, ki jih lahko dam v svoje vrečke in jih potem znova in znova uporabljam.
Včasih ni bilo tako. No, roko na srce, tudi nismo bili tako potrošniško usmerjena družba, ki je vsak dan hodila v trgovine. Včasih sem kupoval stvari na tedenski bazi, sedaj, ko imam vse trgovine na dosegu rok, pa se je tudi ta navada spremenila.
Najbolj žalostno pri vsem tem je, da nimam odgovora oz. da nimam rešitve za to, kako bi lahko proizvajal manj odpadkov. Recikliram, ločujem in vse ostalo. Pa vendar to ni rešitev. Vsi ti odpadki, ki jih sproduciram, nekje pristanejo – na žalost jih veliko pristane tudi v sami naravi.
Če ima kdo rešitev, kako proizvajati manj odpadkov, naj to deli z menoj. Zelo bom vesel, saj se res bojim, da se bomo nekoč zadušili s svojimi odpadki.
