NLB. Tista banka, ki je pred nekaj več kot desetletjem potrebovala več kot poldrugo milijardo državne pomoči, da je sploh preživela. Tista, ki smo jo reševali vsi, tudi tisti, ki pri njej nikoli nismo imeli računa. In danes? Danes nas skoraj vsak večer nagovarja s televizijskim oglasom, v katerem se ponosno postavlja s sto tisoč evri donacije za zdravljenje neplodnosti. Oglas je lep. Čustven. Profesionalen. Takšen, da ti je jasno, da ni bil poceni. In ravno tu se začne tisti neprijeten občutek v želodcu. Ker zelo verjetno oglaševanje te dobrote stane več kot sama dobrota. Ampak brez oglasa očitno ne gre. Če se ne vidi, potem se ni zgodilo, kajne?
- Kaj se dogaja z varnostjo NLB in zakaj se takšne transkacije dogajajo starejšim komitentom?
- Nenormalno je v NLB normalno / Stanko Štrajn
- DUTB in slabi krediti NLB in NKBM – spisek
- Takojšnje plačilo preko spletne banke / če je takoj po novem 14 ur
Hvaliti se z dobrodelnostjo je vedno spolzek teren. Ko pa to počne banka, ki je bila reševana z javnim denarjem in ki danes kuje rekordne dobičke, postane vse skupaj precej cinično. Še posebej, ko veš, da je imela v letu 2024 več kot pol milijarde evrov čistega dobička. In da je teh sto tisoč evrov zanjo drobiž. Znesek, ki se izgubi nekje med provizijami, stroški in “optimizacijo poslovanja”.
Pa ne gre za to, da bi bila donacija slaba stvar. Nasprotno. Vsaka pomoč šteje. Gre za to, da banke ne potrebujejo aplavza za nekaj, kar bi moralo biti samoumevno. Družbena odgovornost ni oglasni format. Ni spot v prime timeu. In ni nekaj, s čimer si kupuješ boljšo podobo, ko ti številke na računu že dolgo kažejo, da ti ne gre slabo.
Očitno živimo v času, ko mora biti tudi dobrodelnost zapakirana, producirana in predvajana. Ker brez kamere in logotipa v ozadju ni pravega učinka. In ker je lepše povedati zgodbo o sto tisoč evrih, kot pa se spomniti milijarde in pol.
