Leta 2011 sem zapisal, da sem za prepoved uporabe izdelkov, ki proizvajajo pok, tudi v prazničnih dneh. Takrat sem še verjel, da bo čas naredil svoje. Da bomo čez par let pametnejši. Da bo človek evolviral. Danes se piše leto 2026 in edina stvar, ki je res evolvirala, je količina pirotehnike in samozavest tistih, ki jo mečejo.
- Pokanju petard in ostalim pirotehničnim izdelkom recimo NE!
- Ali ZZZS zahteva vračilo stroškov zdravljenja pri poškodbah s pirotehničnimi sredstvi?
- Ekološki ognjemet #WTF / prepovejmo vso pirotehniko enkrat za vselej
Moji nazori so se v teh letih sicer spremenili, ampak ne v smeri večje strpnosti. Ravno obratno. Danes sem brez zadržkov za popolno prepoved prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Ne zato, ker bi bil star ali tečen. Ampak zato, ker se že leta vrtimo v krogu in se delamo, da je to vse skupaj povsem normalno.
Zadnji dve leti sem novo leto dočakal na Siciliji. Lani v Cataniji, letos v Palermu. In ja, tam je noro. Kar imamo pri nas, je v primerjavi s tistim tam otroški vrtec. Tam ima vsak blok svoj ognjemet, vsaka ulica svoje zaloge topovskih udarov, poki se vrstijo na par sekund. Občutek ni prazničen, ampak precej bolj spominja na kakšno frontno črto. Ko stojiš sredi mesta in poslušaš, kako okoli tebe poka, se res vprašaš, ali je to praznovanje ali kolektivni izpad razuma.
In potem se vrneš domov v Slovenijo in ugotoviš, da razlika pravzaprav ni tako velika. Manjša količina, isti vzorec. Isti ljudje, isti izgovori, ista “saj je samo enkrat na leto” mantra. Samo da to “enkrat na leto” pri nas traja od sredine decembra do konca zaloge.
Iskreno, verjel sem v evolucijo človeka. Da bomo enkrat dojeli, da metanje eksplozivnih zadev po ulicah nima nobene dodane vrednosti. Da ni ne kulturno, ne zabavno, ne praznično. Samo glasno je. In nevarno. In stresno. Predvsem za tiste, ki nimajo izbire – živali, starejše, otroke in vse, ki si ob poku ne rečejo “uau”, ampak “kaj za vraga je bilo to”.
Imamo zakon. ZEPI. Lep zakon. V njem piše, da je uporaba pirotehnike časovno omejena, da se varuje zdravje ljudi in živali, da obstajajo globe. Vse to piše. Na papirju. V praksi pa zakon vsako leto decembra vzame kolektivni dopust. Poki odmevajo, globe so redkost, razlaga pa vedno ista. Saj se ne da vsega nadzorovati.
Seveda se ne da. Tako kot se ne da nadzorovati marsičesa. Ampak pri pirotehniki smo očitno sprejeli, da je kaos del tradicije. Da so prestrašeni psi kolateralna škoda. Da so poškodovani prsti pač cena praznikov. In da je nekaj glasnega avtomatsko tudi nekaj zabavnega.
Ognjemeti? Še nekako razumem. Imajo vsaj vizualni smisel. Petarde pa so čista neumnost. Pok brez vsebine. Edini namen je hrup. Edini rezultat pa strah in razbita tišina. To ni praznovanje. To je tekmovanje, kdo ima več decibelov in manj empatije.
Zato sem za popolno prepoved. Ne za dodatna pravila, ne za nove časovne omejitve, ne za še en apel k razumu. Ker če po petnajstih letih še vedno pišemo iste zapise in razlagamo iste argumente, potem problem ni v tem, da ljudje ne razumejo. Problem je v tem, da jim je vseeno. In če se ne da drugače, potem je potrebno narediti korak naprej in prepovedati vse skupaj. In kazni za kršitelje naj bodo tako visoke, da ljudem ne bo prišlo na misel, da bi uporabljali pirotehniko.
To ni zapis proti praznikom. Prazniki so super. Ljudje, druženje, hrana, malo odklopa. To je tisto, kar bi moralo ostati. Ne pa eksplozije sredi naselja in adrenalinski izpadi tistih, ki jim je dolgčas že pri tišini.
Če bi pirotehnika res pomenila napredek, bi bili danes kot družba že nekje drugje. Tako pa vsako leto znova dokazujemo, da smo ujeti v istem vzorcu. Pok = zabava. Več poka = boljša zabava. In če kdo reče, da mu to ni všeč, je avtomatsko siten, zatežen in “naj gre nekam v gozd”.
Mogoče pa je ravno obratno. Mogoče bi bil napredek to, da bi si upali priznati, da nekaj, kar povzroča strah, poškodbe in stres, nima več mesta v civilizirani družbi. Da tradicija ni izgovor za neumnost. In da zakon obstaja zato, da se ga spoštuje, ne pa zato, da se ga vsako leto znova ignorira.
Popolna prepoved pirotehnike se sliši radikalno. Ampak še bolj radikalno je, da se po vseh teh letih še vedno pretvarjamo, da je trenutni sistem dober kompromis. Ni. Je samo udoben izgovor, da se ne spremeni nič. In potem se čudimo, zakaj se leta 2026 še vedno pogovarjamo o isti temi, kot leta 2011.
Če ti je edino, kar te ob novem letu res razveseli, pok – potem problem ni v tišini. Problem je, da brez hrupa ne znaš praznovati.
Lahko pa narediš dobro delo in podpišeš peticijo za popolno prepoved uporabe pirotehnike!
