Zadnje dni je zelo popularno nekaj, kar bi moralo sprožiti vse alarme. Ne zato, ker je tehnološko fascinantno, ampak ker je skrajno sporno. Govorim o “slačenju” ljudi s pomočjo umetne inteligence. Ja, prav ste prebrali. Naložiš fotografijo osebe in algoritem se odloči, da ve bolje kot ti, kaj je pod oblačili. Grok je orodje, ki ga sedaj nekateri izkoriščajo za to.
- Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca
- Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
- Umetna inteligenca in potovanja / garbage in – garbage out*
- ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
- Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?
Orodje, ki z vaše fotografije odstrani oblačila. Ne metaforično. Dobesedno. In ne, to ni “zabavna igračka” ali “tehnološki napredek”. To je direkten, nedopusten poseg v zasebnost. Problem ni v umetni inteligenci. Problem je v ljudeh, ki takšne stvari razvijajo, omogočajo in uporabljajo. Fotografija ni privolitev. Nikoli ni bila. In dejstvo, da lahko nekdo z nekaj kliki ustvari lažno intimno podobo katerekoli osebe, je naravnost grozljivo.
Kje je meja? Danes so to fotografije z Instagrama. Jutri bodo to slike sodelavk, sošolk, bivših partneric. Brez njihove vednosti. Brez njihovega soglasja. Brez posledic za tiste, ki to počnejo.
Zasebnost je postala postranska škoda tehnološkega razvoja. Umetna inteligenca ne razume pojma zasebnosti. Ne razume sramu, dostojanstva ali meja. Razume podatke. Slike. Vzorčne primere. In če ji družba ne postavi jasnih pravil, bo šla vedno korak dlje. Ker lahko.
Podjetja, ki razvijajo takšna orodja, se rada skrivajo za floskulami o odgovorni rabi in etiki. A v praksi odgovornost prelagajo na uporabnike. “Mi smo samo ponudili tehnologijo.” Ne, ponudili ste orodje za zlorabo. In to ste vedeli vnaprej.
Vedno znova poslušamo, da je tehnologija nevtralna. Ni. Tehnologija odraža vrednote tistih, ki jo ustvarjajo in uporabljajo. In če je edina uporaba neke “inovacije” poniževanje in zloraba, potem to ni inovacija. To je problem.
Morda bi se morali nehati spraševati, kaj vse zmore umetna inteligenca, in se raje vprašati, kaj ji smemo dovoliti. Ker če je cena napredka izguba osnovne pravice do zasebnosti, potem je ta cena previsoka.
