Če obstaja vprašanje, pri katerem sploh ne rabim razmišljati, je odgovor jasen v sekundi: ali si lahko predstavljam prenos drsanja in plavanja brez Jolande Bertole? Ne. Niti pod razno. To bi bilo približno tako, kot da bi si skušali predstavljati internete brez komentarjev, Ljubljano brez gradbišč ali politiko brez obljub. Na papirju morda deluje v resničnem življenju, pa se zadeva sesuje sama vase.
- Sandi Murovec nas ni razočaral / olimpijska kolekcija Milano Cortina 2026 je #krneki
- Sem za prepoved dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let
- Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila
Še posebej zdaj, ko na olimpijskih igrah v Italiji komentira res odlično. Tako dobro, da se zalotim, kako dejansko gledam drsanje. Prostovoljno. Brez daljinca v roki in brez razmišljanja, da bi preklopil. Ker njen komentar doda tisto vrednost, ki iz prenosa naredi zgodbo in ne zgolj zaporedje elementov na ledu.
Jolanda Bertole je že leta tista konstanta, ki je tam vedno, ko govorimo o drsanju in plavanju. Ne glede na letni čas, vremensko napoved ali stanje duha naroda. Ko se pogovarjamo o teh dveh športih, je njeno ime tisto, ki se pojavi prvo. Šele potem pridejo športniki in tekmovanja.
Drsanje brez Jolande bi bilo samo še drsenje. Plavanje brez nje pa zgolj premikanje po vodi. Manjka kontekst, manjka energija, manjka tisti občutek, da nekdo res ve, o čem govori in da mu je mar. In to je danes redka valuta.
V času, ko vsi nekaj komentiramo, analiziramo in pametujemo, je osvežujoče poslušati nekoga, ki stvari dejansko živi. Ki ni zraven zato, ker mora biti, ampak zato, ker drugače sploh ne zna. In to se pozna.
Zato ne ne znam si predstavljati drsanja in plavanja brez Jolande Bertole. In iskreno? Tudi nočem si. Ker nekatere stvari enostavno sodijo skupaj. In ja, to je kompliment.
