Ko trgovci z gorivom začnejo razlagati, da dobava naftnih derivatov ni motena, človek skoraj instinktivno postane nekoliko skeptičen. Takšne izjave običajno pridejo ravno v trenutkih, ko se začnejo pojavljati prve informacije o pomanjkanju določenih goriv na bencinskih črpalkah. Na papirju naj bi torej vse delovalo brez težav, logistične verige naj bi bile stabilne in skladišča naj bi bila napolnjena. V praksi pa vozniki na posameznih črpalkah ugotovijo, da določenega goriva preprosto ni mogoče natočiti. V zadnjih dneh se najpogosteje omenja prav dizel. Je za to pomanjkanje kriva cena goriva, ki bo od danes naprej višja – liter 95-oktanskega bencina bo stal 1,466 evra, liter dizla pa 1,528 evra. Na Hrvaškem so se odločili, da bodo zopet določili najvišjo ceno goriva in sicer za liter 95-oktanskega bencina 1,50 evra in za liter dizla pa 1,55 evra.
- Na bencinskih črpalkah “zmanjkalo” dizla / gre zgolj za preračunljivost upravljavcev črpalk?
- Ker Petrol izsiljuje, bom jaz bojkotiral Petrol
- Kakšne bodo posledice napada ZDA in Izraela na Iran za ostali svet?
Razmere na svetovnih trgih energentov se zaostrujejo zaradi napada Izraela in ZDA na Iran. Vsakič, ko se napetosti na Bližnjem vzhodu povečajo, se to skoraj refleksno pokaže tudi na ceni nafte. Trgi reagirajo hitro, pogosto panično, posledice pa se zelo hitro prenesejo tudi na evropske in slovenske bencinske črpalke. Cena nafte začne rasti, trgovci pa ob tem mirijo javnost in zagotavljajo, da razlogov za skrb ni.
Toda zanimivo je, kako se takšne razlage pogosto ne ujemajo povsem z realnostjo na terenu. Če dobava res ni motena, potem se logično pojavi vprašanje, zakaj na nekaterih črpalkah zmanjkuje določenih derivatov. Še posebej v trenutku, ko je že jasno, da se bodo cene goriva kmalu zvišale. V takšnih situacijah se marsikomu porodi precej preprosta misel: ali je res problem v dobavi ali pa gre zgolj za zelo racionalno poslovno odločitev trgovcev, ki raje počakajo, da bodo lahko gorivo prodajali po višji ceni.
Od danes naprej bo liter 95-oktanskega bencina stal 1,466 evra, liter dizla pa 1,528 evra. Razlika na prvi pogled ni ogromna, vendar se hitro pozna pri vsakem polnjenju rezervoarja. Še bolj pa se pozna pri podjetjih, ki so od goriva neposredno odvisna, od prevoznikov do obrtnikov, ki brez vozil preprosto ne morejo opravljati svojega dela.
Seveda trgovci takšnih očitkov nikoli ne bodo javno priznali. Uradne razlage bodo vedno govorile o logistiki, povečanem povpraševanju ali začasnih motnjah v dobavnih verigah. Toda zanimivo je, kako se takšne “začasne motnje” skoraj vedno pojavijo ravno v trenutkih, ko cena nafte raste. Ko cena nafte pada, teh težav skoraj nikoli ne opazimo in goriva nikoli ne zmanjka.
Na koncu je zgodba precej preprosta. Geopolitika dviguje ceno nafte, trgovci prilagajajo svoje poslovne odločitve, vozniki pa na bencinskih črpalkah opazujejo vedno višje številke na zaslonih točilnih avtomatov. In ob tem poslušajo razlage, da dobava naftnih derivatov ni motena, čeprav realnost na črpalkah včasih kaže nekoliko drugačno sliko.
