Včasih se človek vpraša, ali živimo v državi ali v slabo napisani satiri, kjer se scenarij piše sproti. Pred volitvami je za nov zaplet poskrbel Petrol, ki se je očitno odločil, da bo poleg prodaje goriva začel še kariero v političnem marketingu. Ker zakaj pa ne. Logistične težave so oni rekli. Lep izraz. Ne pove ničesar, zveni pa pomembno. V praksi to pomeni, da prideš na bencinsko in doživiš presenečenje. Goriva ni. Ne zato, ker tankerji ne bi dobavljali nafte, ali bi bila skladišča prazna. Ampak zato, ker so pred vrati volitve in prav fascinantno je, kako sinhrono so začeli tuliti dežurni politični komentatorji iz vrst NSi in SDS glede naftne krize. Država ne deluje, vlada ne zna, sistem razpada, rešitev pa je. Da, uganili ste. Oni so rešitev. Ker oni imajo čarobno palčko, s katero bi iz praznih rezervoarjev naredili polne. Ali pa zgolj so povezani z ljudmi, ki blokirajo dostop do goriva državljanom Slovenije.
- Ker Petrol izsiljuje, bom jaz bojkotiral Petrol
- Petrolov nateg z zlatimi točkami / kaj vam bo elektrika, če lahko sadijo drevesa!
- Primer Anže Logar / si želite politika, ki niti na eno vprašanje ne odgovori direktno?
- SdS, Black Cube, volitve / narod si bo sodbo pisal sam …
Če bi vlada dvignila cene goriva, teh logističnih težav najverjetneje sploh ne bi bilo. Trg bi bil zadovoljen, zaslužli bi bili čudoviti, vse bi teklo kot po maslu. Tako pa so cene zadržali in glej ga vraga, ljudje so to začeli izkoriščati. Točili po 500, 800, 1000 litrov. Ker zakaj pa ne, če lahko. Ker če sistem omogoča luknjo, jo bo nekdo pač izkoristil.
In potem imamo situacijo, kjer podjetje, ki ima v državi praktično infrastrukturo, ki je bližje javni službi kot pa klasičnemu biznisu, začne igrati igro pritiska. Malo zmanjka goriva tu, malo tam, mediji pograbijo zgodbo, politika skoči pokonci, narod pa spet gleda, kaj se dogaja.
Če to ni mehka oblika vstopa v volilno kampanjo, potem res ne vem, kaj je. Ampak roko na srce, za Petrol to ni nič novega. To je ista firma, ki ti na avtocesti zaračuna vstop na WC. WC. Na avtocestnem križu.
To je ista firma, ki zapira manjše bencinske servise, ker niso rentabilni. Ker Excel tako pravi. Ker številke nimajo čustev, ljudje na podeželju pa očitno tudi ne štejejo. In to je ista firma, ki se je šla izsiljevanje države, ko ta ni ukinila regulacije cen na avtocestah. Ker oni pač lahko.
Naj verjamem, da gre samo za logistiko? Ne. To je zgodba o moči. O tem, kdo lahko pritisne, kdaj lahko pritisne in kako daleč lahko gre, preden nekdo reče, da je dovolj. To ni več samo zgodba o gorivu. Tole je zgodba o tajmingu.
Ravno ko so se v javnosti začela odpirati neprijetna vprašanja o povezavah desnega političnega pola in njihovi kolaboraciji z Izraelci in podjetjem Black Cube. Takrat se je zgodil čudež. Goriva je začelo zmanjkovati. Panika. Mediji imajo novo igračo. Ljudje stojijo v vrstah. Fokus? Drugje. Dimna bombica, servirana ravno ob pravem času.
Medtem ko se narod ukvarja s tem, ali bo jutri sploh lahko natankal avto, se politični narativ lepo preusmeri. Vlada nesposobna, trg ohromljen, rešitelji pripravljeni v nizkem štartu. Če bi človek verjel v naključja, bi rekel, da je to pač smola. Enkrat je naključje, drugič je vzorec.
Petrol v tej igri ne izpade več kot nedolžen opazovalec. Prej kot zelo aktiven igralec, ki je očitno ugotovil, da se z nekaj logističnimi težavami da precej elegantno pomagati pravemu političnemu polu ob pravem trenutku. Ker v tej igri ne gre več samo za cene goriva. Gre za vpliv. Za moč. Za to, kdo bo pisal pravila po volitvah.
Če za to potrebuješ par praznih cistern in malo panike. Potem pač… #odjjebi Petrol
Ah ja, levi pol ima civilno družbo, desni pa vse ostalo. Tako to je, ampak a ni potem še bolj fino zmagat. Ni lepšega, kot gledat dolgi obraz JJJ.
Upam, da bo :)