Janez Janša je pred volitvami vrgel bumerang. Računal je, da bo zadel nasprotnike, a je očitno spregledal zakone fizike in politične realnosti. Bumerang je zadel njega. Rezultati volitev pričajo o tem in rezultati volitev so bili jasno sporočilo, da pomoč Izraela in izredne razmere z gorivom niso prinesle želenega učinka. Obratno. Če Janez ne bi uporabil teh dveh “prijemov”, bi se povsem gladko sprehodil do zmage na volitvah.
- Relativni zmagovalec je Gibanje Svoboda / Janezu Janši pa se prikazujejo ukradene volitve #fakof
- Politična kultura v Sloveniji je v kurcu / dovolj je toksičnih ljudi v politiki, ki samo razdvajajo Slovenijo!
- Primer Anže Logar / si želite politika, ki niti na eno vprašanje ne odgovori direktno?
- SdS, Black Cube, volitve / narod si bo sodbo pisal sam …
Igrice z izraelskimi agenti, pritiski na vlado glede zunanje politike in umetno ustvarjanje kriz z energenti so imele en skupen imenovalec: obup. Obup nekoga, ki čuti, da mu oblast polzi med prsti in je pripravljen prodati suverenost države tujim zasebnim agencijam, samo da bi ostal na vrhu.
Ko se je prvič pojavila informacija, da naj bi bilo podjetje Black Cube povezano z dogajanjem v Sloveniji, je marsikdo zamahnil z roko. Zgolj še ena zgodba za dvig prahu. Ampak bolj ko so se razkrivale podrobnosti, bolj je postajalo jasno, da zadeva ni tako nedolžna, kot je bilo na prvo žogo. Podjetje, ki slovi po svojih posebnih metodah zbiranja informacij, naj bi imelo vlogo pri pridobivanju kompromitirajočih materialov in vplivanju na politično dogajanje. Vprašanje, ki visi v zraku, pa je preprosto: zakaj bi kdo potreboval takšne metode, če ima resnico na svoji strani?
Ampak ironija te zgodbe je skoraj popolna. V posnetkih, ki so jih nekateri predstavljali kot dokaz stoletja, ni pravzaprav ničesar. Nobenih konkretnih dokazov o korupciji, nobenih “smoking gun” trenutkov, samo fragmenti pogovorov, ki jih je mogoče interpretirati na sto različnih načinov. Na to so očitno stavili na desnem polu in njihovi medijski manipulaciji, ki pa se je zelo hitro obrnila proti njim samim. Zakaj? Ker ljudje niso trapasti in ne verjamejo vsemu, kar jim kdo reče.
Da ne omenjam laganja Janeza Janše iz soočenja v soočenje in njegove napadalne retorike, ko je ugotovil, da je napad najboljša obramba. Če bi to storil kdo drug, bi ljudje mogoče pozabili, ker je to storil Janez Janša je bilo jasno, da nekaj bo na tem. In uspel je mobilizirati določen del leve populacije, ki se je odločila, da njega ne želi za premierja.
Če predvolilni zgodbi dodamo še strašenje s pomanjkanjem gorivom, dobimo skoraj popolno sliko manipulacije. Govorice o pomanjkanju goriva, opozorila, da ga bo zmanjkalo, panični vozniki na bencinskih črpalkah – in vse to so videli zgolj politiki desnega pola, ki so strah širili po družbenih omrežjih. In kaj se posledično zgodi? Ljudje začnejo množično točiti gorivo, zaloge se dejansko začnejo prazniti in kriza bi lahko celo postala resnična. Vendar ni. Namesto umirjanja razmer smo dobili dolivanje olja na ogenj s strani desnega pola, kar pa je seveda bilo pričakovano. In tudi Petrol je sam dodal piko na i, vendar tudi to ni pomagalo.
Slovenska politika ima zanimivo lastnost, da vedno znova uspe preseči samo sebe. Ko že misliš, da si videl vse, pride nova epizoda, ki pokaže, da smo v resnici šele na začetku. Tokratna predvolilna zgodba je imela vse elemente dobrega političnega trilerja: tuje obveščevalce, prisluhe, teorije zarot in umetno ustvarjeno paniko.
Ampak ljudje so se odločili po svoje. Očitno nam je dovolj tega sranja, ki ga vsakič znova sproducira desnica in tudi grožnje z ukradenimi volitvami, ki jih je na večer volitev razglašal Janez so samo še en delček kalimerovstva v tem mozaiku. Dokler ne bo Janez odšel iz politike v Sloveniji ne bo miru na političnem parketu. In to je žalostno za demokracijo!
