Ko me pokliče Gordana iz BMW Slovenije, vem da bo lep dan pred menoj! Tokrat je bil pred menoj Mini Cooper S – Roadster – igračka, s katero je užitek zagotovljen. Pod “haubo” skriva 1.6 litrski motor, ki se diči s 135KW/181KM in s končno hitrostjo 223km/h in pospeškom do 100km/h okoli 7 sekund. Prvih 400 kilometrov, v enem dnevu je odličnih. Nisem navajen na mehko streho in me je pozitivno presenetila – ni ropotanja, kot sem sam pričakoval, niti ni vrtinčenja zraka. Streha se pomanke ročno, kar niti ni slabo, ker je rešitev za to zelo preprosta.

Ko je streha spuščena, je stvar malce drugačna. Saj ti avto dejansko ponuja “kabriolet” vožnjo, kar pomeni vrtinčenje zraka, kuštranje las, če so seveda in predvsem veliko užitka v svežem zraku. No, obstaja tudi en problem pri tem – če se voziš hitro, potem ne opaziš, da je sonce poleti precej močno in so posledice vidne šele zvečer. In pri meni so vidne še danes. Ampak sem vesel, da so.

Avto je, kot vsi ostali iz S edicije, fenomenalen – precej podoben kot gokart – stabilna vožnja, odlično pospeševanje in predvsem občutek varnosti v tem majhen bolidu. In avto definitivno pritegne vse poglede ljudi – zaradi svoje pojavnosti, kot tudi zaradi svojega zvoka, oz. ropota iz “auspuha”. Zelo všečno se Mini Roadster obnaša na kratkih ovinkih, ki jih lahko jemlješ s precej visoko hitrostjo in ni občutka, da bi avto zaplesal. Ampak glede na to, da sem povsem povprečen voznik in nimam ravno pojma o avtomobilih, se ne bom spuščal v detajle, ker so za to precej bolj kompetentni drugi pisci. Avtoček mi je všeč in bi ga imel – no, poraba goriva – včeraj sem jo spravila na 7,6l/100km, je malce previsoka za moje dnevno število kilometrov. Ampak za tolikšno moč, je to nekaj povsem pričakovanega!

Glede na to, da sam nimam Minija, ampak je to moja želja, sem v tem času vozil že skoraj vse izvedenke in ja, vse so si precej podobne – odlično vodljive:

• Mini Cooper Coupe – fotografije
• Mini Cooper Coupe – lomo fotografije
• Mini Coupe S – fotografije
• Mini Cooper S vikend – fotografije
• MINI Cooper S MINI Nite Edition – mat črne barve – fotografije

Objava Mini Cooper S – Roadster – fotografije originalno objavljena na had blog.

Vsakega veselja je enkrat konec. Danes gre Mini Cooper S nazaj k lastnikom, jaz pa se bom spet prelevil v voznika ki po naših cestah vozi po predpisih in ki ne ogroža samega sebe na samotnih in praznih cestah. Verjetno bo kdo ob zadnjem stavku zastrigel z ušesi, vendar dejansko to res drži – Mini Cooper S je avto, v katerem počasna vožnja niti ni užitek, ko se zavedaš, kaj vse se skriva pod “havbo”, oz. kako brutalen je lahko ta avto.

Preden se lotim opisovanja vsega skupaj še preprost odgovor, ki ga verjetno vsak pričakuje na tem mestu – ali bi imel takšen avto v garaži? Odgovor je DA, seveda bi ga imel. Vendar bi bilo potrebno pred tem izpolniti par predpogojev – Mini bi bil lahko tretji avto v garaži – poleg Range Roverja in Aston Martina DB9. In zakaj ne bi bil to prvi avto? Ker v primeru da bi imel v garaži prva dva, bi to pomenilo, da imam dovolj denarja da lahko plačujem kazni za prometne prekrške, ki bi jih slučajno in nevede storil. Mini je pač precej samosvoj in njegova konjenica ne pusti voznika mirnega.

Mini Cooper S Nite Edition ima vse kar imajo veliki – v testnem vozilu ni bilo usnja na sedežih, kar niti ni moteče, je pa opremljen z vsemi ostalimi pomembnimi pripomočki – senzor za dež, tempomat (ki v tej ediciji pride prav res redko!), bluetooth povezava z mobilnim telefonom, šest stopenjski menjalnik, avtoradio, ki je znan iz BMW-jev, avtomatski zaklep vrat ob speljevanju in še cel kup ostalih stvari, ki so samoumevne.

Predvsem pa so pomembni tudi trije majhni gumbki, ki se skrivajo zraven menjalnika – SPORT, A Off in izklop sistema proti spodrsavanju. Prvi gumbek – SPORT naredi svoje, saj precej spremeni vozne lastnosti, predvsem pa povroči pokanje v “auspuhu” ob vsakem odvzemu plina. In zvok je precej zanimiv. Tudi trdota vozila je precej zanimiva in občutek, kot da tečem bos po cesti in čutim vsak kamenček mi ne gre iz misli. Stabilnost je elektronsko podkrepljena in v treh dneh nisem imel priložnosti, da spravim avto vsaj za malenkost iz tirnic!

Suma sumarum – v vikendu sem naredil okoli 600km po naših cestah in avtocestah. Dejansko sem se naužil hitrosti za precej časa in sedaj bom postal spet taisti voznik, ki bo tarnal nad počasneži na prehitevalnem pasu. V teh treh dneh nisem imel časa tarnati, ampak sem prehiteval in smešno pri vsem tem je, da se ljudje dejansko odmikajo takšnemu vozilu – je krivda v biksenonskih žarometih, ki s svojo belo barvo naredijo svoje, ali pa v njegov barvi, pa je drugo vprašanje.

Definitivno pa je ta izvedba Minija takšna da privlači poglede, oz. da se ljudje na cesti obrnejo za teboj. Je par stvari, ki so me zmotile – električno odpiranje stekel je sredinsko, pod gumbi za klimo, kar me je motilo, sploh pri malce višjih hitrostih, ko sem potreboval malce več zraka – jeap, hitro postane zelo vroče! Druga stvar ki je me zmotila je prostor v prtljažniku, ki ga skoraj ni – ampak kdo kupuje tak avto za družinske počitnice?

Povprečna poraba v tem času je bila 9,4 l/100km in nisem ga “šparal”. In ja, takšen avto bi moral vsak lastnik najprej testirati na poligonu varne vožnje, šele potem bi lahko šel z njim na cesto. Sicer voznik sam sebi predstavlja nevarnost!

Lepo se je bilo družiti z Minijem tri dni – kar se verjetno vidi tudi iz fotografij!

Objava Mini Cooper S vikend – fotografije originalno objavljena na had blog.

Pred dnevi sem dobil klic od Gordane iz BMW-ja, da mi je končno uspela zagotoviti “igračko” za čez vikend (hvala!!), ki mi jo je že precej časa nazaj obljubila – MINI Cooper S MINI Nite Edition. Včeraj sem prevzel to malo “igračko”, ki pod “havbo” skriva 185 konjskih moči (135kW), ima 240Nm navora, doseže najvišjo hitrost 228km/h in v sedmih sekundah pospeši do 100km/h.

Vendar se tale MINI razlikuje od ostalih še po nečem, kar je precej opazno in privlači poglede ostalih udeležencev, kot tudi peščev ob cestah. In ne, to ni zvok, ki je sicer fenomenalen, ampak je njegova barva, saj je avto v celoti prelepljen s posebno črno mat folijo, ogledali pa sta v rdeči barvi.

Pred približno 17 leti sem bil za krajši čas (dokler ga nisem sesul ob rojstvu nečaka) ponosen lastnik Minija – ta zaresnega na 10 colskih gumah in v primerjavi s tem jima je nekaj enako – tale Mini in takratni Mini sta gokarta – ki ju je skoraj nemogoče spraviti s ceste, oz. ki se peljata kot po tirnicah.

Sedaj mi je jasno, zakaj se ljudje navdušijo nad Minijem in ga ne zamenjajo za nič drugega. Sedaj mi je tudi precej bolj jasno, da bi bile nekatere sekvence filma Italian Job, kjer so Miniji igrali “glavno vlogo” lahko povsem realne, oz. da je avto sposoben marsičesa, kar si pred tem nisem predstavljal. Prehitevanje v mestu, s toliko moči in z njegovo velikostjo je čisti užitek. Še večji užitek pa je vožnja po ovinkih v Trojane, kamor sem se včeraj zvečer zapeljal samo trikrat!

Več o izkušnjah in ostalih opažanjih o tej “raketi” pa v enem od naslednjih zapisov, ko se malce umirim od navdušenja in se postavim na realna tla. Aha, še to – prvi dan je bila povprečna poraba 9,2l/100km. Veliko? Malo? Nepomembno!

Objava MINI Cooper S MINI Nite Edition – mat črne barve – fotografije originalno objavljena na had blog.