Ko me pokliče Gordana iz BMW Slovenije, vem da bo lep dan pred menoj! Tokrat je bil pred menoj Mini Cooper S – Roadster – igračka, s katero je užitek zagotovljen. Pod “haubo” skriva 1.6 litrski motor, ki se diči s 135KW/181KM in s končno hitrostjo 223km/h in pospeškom do 100km/h okoli 7 sekund. Prvih 400 kilometrov, v enem dnevu je odličnih. Nisem navajen na mehko streho in me je pozitivno presenetila – ni ropotanja, kot sem sam pričakoval, niti ni vrtinčenja zraka. Streha se pomanke ročno, kar niti ni slabo, ker je rešitev za to zelo preprosta.

Ko je streha spuščena, je stvar malce drugačna. Saj ti avto dejansko ponuja “kabriolet” vožnjo, kar pomeni vrtinčenje zraka, kuštranje las, če so seveda in predvsem veliko užitka v svežem zraku. No, obstaja tudi en problem pri tem – če se voziš hitro, potem ne opaziš, da je sonce poleti precej močno in so posledice vidne šele zvečer. In pri meni so vidne še danes. Ampak sem vesel, da so.

Avto je, kot vsi ostali iz S edicije, fenomenalen – precej podoben kot gokart – stabilna vožnja, odlično pospeševanje in predvsem občutek varnosti v tem majhen bolidu. In avto definitivno pritegne vse poglede ljudi – zaradi svoje pojavnosti, kot tudi zaradi svojega zvoka, oz. ropota iz “auspuha”. Zelo všečno se Mini Roadster obnaša na kratkih ovinkih, ki jih lahko jemlješ s precej visoko hitrostjo in ni občutka, da bi avto zaplesal. Ampak glede na to, da sem povsem povprečen voznik in nimam ravno pojma o avtomobilih, se ne bom spuščal v detajle, ker so za to precej bolj kompetentni drugi pisci. Avtoček mi je všeč in bi ga imel – no, poraba goriva – včeraj sem jo spravila na 7,6l/100km, je malce previsoka za moje dnevno število kilometrov. Ampak za tolikšno moč, je to nekaj povsem pričakovanega!

Glede na to, da sam nimam Minija, ampak je to moja želja, sem v tem času vozil že skoraj vse izvedenke in ja, vse so si precej podobne – odlično vodljive: