Glede na trenutne vremenske razmere, je vsako planiranje vikendov Sizifovo delo. Vreme je vse prej kot poletno in vsak dan znova nas preseneti z obilnimi padavinami. Ker smo ljudje, nam seveda ni nikoli prav – če je sonce in vroče, pizdimo. Če je dež in hladno, pizdimo. V vsakem primeru vedno pizdimo. No, v vsem tem pizdenju pa se najdejo tudi vikendi, ki jih lahko izkoristimo za izlete v bližnjo in daljno okolico.

Sam sem tokrat izbral tri destinacije, ki so mi precej pri srcu. Ena na morju, dve v gorah. Dve preprosti, ena malce bolj zahtevna. Odvisno od vaših želja, predvsem pa od vremena. Namreč gora ne bi priporočal v deževnem in spremenljivem vremenu, sprehod ob morju pa je lahko prijeten tudi v dežju.

Gorska pot Vršič – Sleme

Gorska pot Vršič – Sleme je vedno prijetna. Avto pustiš na Vršiču na parkirišču in se odpraviš na približno 40 minut dolgo pot na Sleme. Pot je markirana in urejena in namenjena vsem vrstam pohodnikom – razen tistim, ki pridejo v gore v visokih petkah. Seveda se ta tura precej razlikuje od recimo tiste na Krnsko jezero, ki je bolj zahtevna.

Pot ob morju Trst – Grad Miramare

V bližini Trsta leži prečudovit grad Miramare, ki je definitivno vreden ogleda. Grad je bil grajen med leti 1856 in 1860, po načrtih arhitekta Carla Junkerja in po naročilu Maksimiljana Habsburškega.

Idiličen grad tik ob morju, ki iz daljave izgleda kot iz filma, je urejen tudi v muzej. Obdan z visokim obzidjem, ki je služil kot zaščita pred napadalci in na vsakem koraku označen z različnimi grbi in čudovitimi svetilkami.

Ker ste že v bližini, priporočam še sprehod po Rilkejevi poti.

Pohod Logarska dolina – Okrešelj

Z avtom do Logarske doline in potem pustite vozilo pri penzionu Plesnik. Od tam se peš odpravite najprej do slapu Rinka in potem strmo v klanec mimo izvira Savinje, dokler ne pridete do koče na Okrešlju. Pot je urejena in vodi večinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij tudi za vse nevešče pohodnike.

Objava Tri ideje za nedeljski izlet / Miramare, Okrešelj in Sleme originalno objavljena na had blog.

Slap Rinka je eden izmed najlepših slapov v Sloveniji in zaradi dostopnosti tudi množično obiskan. Čudovit pogled na slap je iz “lokala” Orlovo gnezdo, kamor ob vetru prinese kapljice vode.
Voda je hudičevo mrzla in pot na Okrešelj, ki vodi mimo slapu je lahko odličen nedeljski “vzpon”. Samo nikar v natikačih, kot turisti, ki se z avtom pripeljejo v Logarsko dolino.

Objava Slap Rinka – fotografije – Waterfall Rinka – photos originalno objavljena na had blog.

Logarska dolina je odlično izhodišče za nedeljske izlete. Slap Rinka za nedeljske turiste in Okrešelj za tiste, ki ne gredo v gore v natikačih. Za bolj zahtevne pa iz Okrešlja vodi cel kup bolj ali manj težkih poti na različne konce.

Logarska dolina včeraj je bila polna turistov in tudi Slovencev, ki si pohod v gore predstavljajo tako, da se pripeljejo povsem do vznožja, parkirajo avto v gozdu in v natikačih odracajo tistih par metrov. Po tem seveda sledi zasluženo pivo, ali pet in vožnja proti domu. Ampak to je zgodba s katero se morajo ukvarjati za to pristojni. Fotografije Logarske doline so malce kičaste, kajti dan je bil popoln in sem avtomatsko moral uporabiti HDR tehniko.

Klikni na fotografijo za ostale fotografije Logarske doline

Objava Logarska dolina – fotografije originalno objavljena na had blog.

Cas: nedelja, od 10. do 17. ure
Kraj: avto prevoz Izlake-Logarska dolina, 80 km (ena smer)

Stroski: bencin: 1800 sit, vstopnina v Logarsko dolino: 1200 sit, zajtrk: 900, kosilo: 6000 sit

Po vcerajsnji uspesni turi na Vadine in po 4 urah spanja, sem premleval idejo, kako bi izkoristil danasnjo napoved lepega vremena. Pohod na Sedmera jezera je bil na prioritetni listi, vendar nisem zelel tvegati, glede na to, da so bile noge se vedno mehke od vceraj.

Barbka je predlagala Logarsko dolino, jaz pa sem ze delal plane, kako bi lahko sla na Kamnisko sedlo, oz. mogoce celo Ojstrico. Vendar so bile to precej nerealne ideje, tako da je ostala opcija Okreselj. Avto sva pustila pri penzionu Plesnik in pogled proti s soncem obsijanim goram nama je dal moci. Sprehod po ravnini je bil ravno pravsnji za ogrevanje in raztegovanje misic, kajti pred nama je bil turisticni vzpon do slapu Rinka. Vendar nisem mogel verjeti svojim ocem, ko sem zagledal to zensko, ki je v visokih petah in nedeljsko obleki korakala proti slapu. Vse lepo in prav, ampak to niso oblacila za v gore, prav tako tudi natikaci, “japonke” in visoke pete niso primerna obuvala!

Smerokaz je locil zgoraj omenjene turiste od tistih, ki so si zeleli se kaj vec, kot samo sprehod. In kar naenkrat je bila v gozdu spet tisina in edino zvok Savinje in manjsih slapov je bil prisoten. Pot je urejena z zajlami in vodi vecinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij, za nevesce gornike. Narava prikaze svojo moc in vsako drevo je nekaj posebnega.

Po priblizno pol ure hoje, sva zagledala tablo in malo naprej koco, oz. spomenik prvi koci na Okreslju. Pred nama so se dvigovale gore, katerih imena ne poznam. Vendar tudi tukaj je bil opomin in opozorilo na previdnost v gorah!

Vreme v gorah se hitro spremeni in prav tako se je spreminjal pogled na vrhove, ki jih je zacela zajemati megla. Dez v gorah ni prijetna stvar, zato sva se na hitro poslovila od prijaznih planincev in pogled na tablo z vcerajsnjo destinacijo, mi je dal novih idej in novega zagona.

Na poti nazaj sva se ustavila v Penzionu Raduha v Lucah na kosilu, kjer sva ze veckrat jedla odlicno hrano, tokrat pa sva bila razocarana.

Objava Fotopis Okreselj originalno objavljena na had blog.