In potem bom sam ostal. Za deset dni. Hudica, saj sam ne morem verjet, da razmisljam o tem. Pa ocitno je res, ce si navezan na cloveka, te tudi teh nekaj dni pripravi do razmisljanja. Ampak itak imam glavo polno idej, kaj vse je treba narediti, pospraviti okrog in v hisi. In idej, kam vse bom sel. Na koncu bo pa tako, kot je ponavadi. Ne mores se nikamor premakniti in prezivis kot bubica v enem ovoju. Ah ja. Tezko je to zivljenje. Ko z nekom skupaj zivis postane vse skupaj drugacno. Prej cisti individuum, postane cisto nekaj drugega. In ceprav s tezkim srcem, vseeno priznam, da mi je ze zdajle malce tezko pri srcu. Ampak je treba iti tudi preko tega.

Ma kdo kaksno idejo, kaj bi se lahko pocel :)