V bistvu ne morem verjet, da je lahko 4. novembra zunaj 20 stopinj. Kajti ravno toliko jih je sedajle, ko sedim zunaj na klopi, z laptopom na mizi in pisem tole. Soncek se nagajivo smeje in bezi pred oblaki, ki ga zelijo zastreti, veter nezno premetava listice, ki se igrajo v zraku, ptice so nekam zelo redkobesedne, verjetno imajo precej bolj pametno delo pred zimo in trava je spet tako visoka, da bi jo skoraj ze moral kositi. Ampak je ne bom, rajsi bom uzival dan, tak kot je, brez vecjih pretresov in posegov. Povsem nenavaden dan in povsem nejesenski. Ko pa mi pogled uide v gozd, med vsa ta mogocna drevesa, med barve, ki jih noben umetnik, razen sama narava, ni sposoben narisati oz. kakorkoli drugace upodobiti, se zavedam kako majhen delcek v tem vesolju smo. Kako se trudimo spreminjati stvari, kako ustvarjamo racunalnike in nano tehnologijo, pa vendar ne moremo ustvarjati tega, kar narava ustvari v nas. Prav spokojno se pocutim in poln neznane energije, ki veje iz vsega mojega telesa. Privlaci me jesen, zame kot prispodoba smrti, ko se vse spreminja in potem na novo rojeva. Zacaran krog, ki nam je v tuzemskem zivljenju neznan. Pa vendar mora se nekaj obstajati, mora obstajati razlaga za vse te cudeze in stvari, katerim smo vsak dan prica. In zdajle me je prisla pogledat sosedova macka. Samo se srnico da vidim, kako mi na njivi (oz. tistem delu, ki naj bi to bil) krade solatko ali pa brsticni ohrovt in bo moja sreca popolna. Kako malo potrebuje clovek za to :)
Ja, za srečo res ni potrebno veliko, če jo le znaš in zmoreš doumeti
in jo sprejeti. Žal pa nismo vsi taki kot ti ali pa še nismo na taki
stopnji dojemanja stvari in ljudi okoli sebe – znanega in neznanega
nam vesolja. In zato se nam ta varljiva sreča, ki je mogoče na dosegu
roke (pa tega niti ne vemo, ker ne “vidimo”), vedno znova izmika.
Uživaj mir in spokoj še za nas, tiste, ki ju ne dosežemo…
ma ne mores bit vedno v gozdu, v naravi.. se moras vcasih tudi malce ustaviti :) in uzivati z lapijem na vrtu :)
si pa res g33k, da mas takole lepo urejen vrt, pol pa leptop na mizo poknes :) Na soncen dan, gozd na pragu… pejt na sprehod. Kucanje po tipkovnici bo pocakalo do mraka ;)
hvala :) kuzka pa ni.. ni casa.. sploh, da bi moral sam bit doma.. se za otroke ni casa, kaj sele za zaivalice :( sodoben nacin zivljenja je pac tak :)
Ja, sj mas prou ;) Kdo rabi svez zrak pa rekreacijo, razmigavanje clenkov z kucanjem na tipkovnico bo cist zadostovalo :D
Lepo zrihtan vrticek, moram rect. Kje je pa kuza?