had blog roni kordis had blog roni kordis

Miklavz

Se vedno sem pokonci in cakam, kdaj se bo priplazil, da ga dobim na delu. Niti kamina nisem prizgal, da bi mu olajsal delo, pa imam obcutek, da ga ne bo nic na obisk. Ah ja, niti ti stari stricki niso vec tisto kar so bili nekoc. Se spomnim mnogo let nazaj, ko sem bil se paglavec :) da sem vsako leto prebrskal vse omare, da bi nasel darila, ki bi naj mi jih prinesel Dedek Mraz, kajti Bozicka nismo nikoli praznovali, ker sem jaz Bozicek, no ja, samo rojen na tisti dan. In se spomnim babice in dedka, ki sta skrivala darila med oblacila, pa vendar jih nista morala skriti tako, da jih jaz ne bi nasel. In ko sem nasel eno darilo, je morala babica na hitro zaviti se eno in ga skriti drugam in tako naprej in tako naprej. Pa ceprav je bila v zavitku samo cokolada se mi je to zdelo najboljse na celem svetu. Sedaj pa mularija tega ne zna vec ceniti. V bistvu niti jaz ne cenim daril, kajti raje dajem, kot sprejemam in tezko, ce se bom kdaj tega naucil.
Sedaj pa grem se na zadnji obhod, da vidim, ce so ze kje kaksne stopinje okrog hise :)

  1. Jak da ne znamo ceniti ;) Z bratom sva enkrat odkrila mamine zaloge decembrskih daril v obili čokoladnih jajčk. V tednu dni so “skrivnostno” izginile ;)

Komentarji so zaprti.