Ali po domace utekocinjeni naftni plin. Produkt, ki nastane pri destilaciji nafte in je zmes propana in butana. Cist in ekolosko neoporecen plin, ki se lahko uporablja tudi v avtomobilih. V Sloveniji ga poznamo predvsem kot plin iz jeklenk in pa seveda plin za ogrevanje stanovanjskih his in blokov. Plin kot sam ni nevaren, oz. ni nevaren tako, kot so nam starsi v otrostvu predstavili plin. In v nasi podzavesti je verjetno to posledica nezaupanja v plin. Vsi se spomnemo nasvetov babic, da moras dvakrat pogledati, ce si zaprl plin, da moras paziti, da se jeklenka ne poskoduje in podobno. Ampak dejansko je stvar precej precej manj nevarna, kot si predstavljamo. Plin, ce izpusti iz jeklenke, kar se lahko zgodi le zaradi napacne prikljucitve na napravo, ne povzroca zastrupitve. Prav tako mora biti zmes zraka in plina ravno prava, da lahko z vzigalnikom povzrocimo pozar. Jeklenko lahko preluknjamo pa vendar ni nevarna. Oz. nevarna postane takrat, ko v njej ni vec tlaka in ogenj potegne vanjo (kar pa je prakticno skoraj nemogoce, ker bi morala biti zopet prava mesanica plina in zraka) in sele takrat bi jo lahko razneslo. Dovolj o otrostvu in nasih strahovih.
Avto in plin. Slovenija je do tega zelo neprijazna drzava in ima poseben davek in trosarino na plin. Glede na to, da je to ekolosko cist proizvod, bi se le to lahko spremenilo. In uporaba plina v avtoindustriji bi se lahko povecala in s tem zmanjsalo onesnazenje in zmanjsali stroski ki nastajajo na voznji. Do lani smo imeli v Sloveniji samo 4 bencinske pumpe, ki so ponujale polnjenje plinskih rezervoarjev v vozilih, letos pa so dodatno odprli 12 pump. Strosek montaze sistema, ki omogoca voznjo vozila s plinom je pri nas okrog 3000 eurov, na hrvaskem 1500 eurov in v Srbiji 700 eurov (podatek je za vozila z direktnim vbrizgavanjem). Z eno veliko razliko. Avto, kateremu vgradijo plinski sistem v Srbiji bo zelo tezko prestal vsa atestiranja in pridobil homologacijo v Sloveniji, ker se ne vgrajujejo vedno najboljsi in novi deli. Prav tako je cena plina na Hrvaskem v povprecju 1/3 cenejsa v primerjavi z bencinom ali nafto, napram Sloveniji. Vendar na Hrvaskem je posebnost da, da se placa drazja uporabnina cest za 550kun letno. Od kje jim ta ideja, ni nikomur jasno. Prav tako je zanimiv podatek, da je na Hrvaskem registriranih preko 30000 vozil s pogonom na plin, v Sloveniji pa okrog 200.
Dokler bo nasa drzava neprijazna do ekolosko cistih goriv, toliko casa verjetno Slovenci ne bomo vlagali v taksne sisteme. Ce pa bi se spremenila logika, potem bi se pa povecala potrosnja cistih goriv!
KLIK
Gotovo pa je nekaj: ta UNP prav neugodno zaudarja … Glede naše držve in trošarin: se popolnoma strinjam.
res je.. zaudarja.. ampak ni tako problematicno.. vsaj, ko sem bil v polnilnici plina med samimi jeklenkami, mi vonj ni bil tak problem.. je pa res, da se moras navaditi :)
ma drzava je cudna.. bom moral bivsega ministra za okolje vprasat, zakaj je tako na tej stvari..
Hojla, Hadovca. Dobro si se razpisal o UNP, mene pa še čaka pisanje na to temo. :-)
Lep pozdrav v izlaško divjino – tebi in Barbari.
Igor & Nataša iz škofjeloške divjine
Brez zamere, vendar UNP le ni tako “čist” in “neoporečen” saj je produkt pri rafiniranju nafte, kar pa ni nitin najmanj čist postopek :-)Kot če rečeš, da so papirnate vrečke ekološko neoporečne, čeprev se za proizvodnjo ene vrečke potroši verjetno 1000 l čiste vode