Sobotno jutro je prineslo, po dolgem casu, malo soncka. In ker mi ocitno se ni bilo dovolj dezja, oz. vode, sva se odpravila do parih jezer, ki so v bliznji ali daljni okolici.

Kadar imam cas, se peljem po stari cesti od Ljubljane proti Trojanam, skozi Lukovico. In vedno sem opazil tablo Gradisko jezero, ampak nikoli ni bilo casa, da bi si ga sel pogledat. Prijetno urejena cesta pripelje do samega jezera. Vendar nekaj drugega mi je padlo v oci. Na vsakem koraku so table s prepovedmi. Prepovedano plavanje, prepovedano metanje kamnov v vodo, prepovedana voznja s colni, prepovedana voznja z avtomobili! Sprehod ob jezeru je odkril nekaj, kar mi je bilo precej podobno James Bondovim filmom. Je spodaj jedrski reaktor? Preizkusa SV podmornice? Pogled na ograjo je skoraj potrdil moje sumnje!

Pot pod noge, oz. prizgimo avto in naprej.

Proti Zbilju in jezeru. Zbiljsko jezero se je kopalo v soncu in tudi obiskovalci, ki so se nastavljali soncnim zarkom, voda pa je kazala drugacno podobo. Alge in svinjarija sta po celem jezeru in racke imajo probleme z vzletanjem, prav tako pogumni moski, ki hocejo pokazati svojim zenskam, koliko jih je v rokah in jih odpeljati v colnu po jezeru. Bolj tezko, ker se zapletes v vso to svinjarijo. Predsem pa se to pozna pri labodih, ki si ne morejo umiti svojega sicer cudovito belega perja.

In sva sla. Naprej proti jezeru Preddvor. Situacija pa povsem drugacna. Ljudje so se kopali v jezeru, ki je cisto in urejeno. Sonce in oblaki pa so naredili cudovito kompozicijo, ki je nisem mogel zamuditi.

Na poti proti Preddvorju sva na radiu ujela, da je zvecer Kresna noc v Bohinju in tako dolocila najin naslednji postanek.
Ker pa sva se ustavljala pri jezerih, nisem mogel mimo Blejskega jezera. Par Anglezinj je razmisljalo, ce bi se podalo v ledno hladno vodo in po parih minutah je najpogumnejsa zaplavala. Mene pa zmrazilo. Bled je lep, otok se ni v lasti cerkve, ceprav se na vse kriplje trudijo, da ga dobijo, vendar je zame prevec socializiran in urejen. Manjka mu del kaoticnosti, oz. prvinskosti.

In se zadnja destinacija. Bohinjsko jezero in zadnji soncni zarki, preden so nebo zakrili oblaki in je zacelo dezevati.
Kresna noc s spuscanjem sveck v jajcnih lupinah in ognjemetom bo tako ostala na spisku za drugo leto. Se zadnji pogled proti cerkvi in v dezju sva se odpeljala domov.

2 Responses to Fotopis po jezerih

  1. ju-nov-hu says:

    Resnično moram pohvalit fotko tegale labodeka.
    Odlična scetloba, kompozicija…Skratka fotka za
    image stock!

  2. had says:

    vauuuu.. tole pa godi mojemu egu.. hvala!

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.