Cas: sobota, od 11. do 20. ure
Kraj: avto prevoz Izlake-Jezersko, 80 km (ena smer)
Stroski: bencin: 1800 sit

Zjutraj me je prebudilo sonce. Taksen dan je treba izkoristiti, sem pomislil. In po vseh pripravah sva se odpeljala do Plansarskega jezera. Malce naprej od jezera sva pustila avto in se odpravila na pot proti Ledinam. Sprav je pot vodila po gozdu in je bilo vse skupaj precej bolj podobno prijetnemu sprehodu. Pot je odlicno markirana, tako da je primerna tudi za nevesce pohodnike. Flora v hribih se razlikuje od tiste v dolini, vendar je cudovita. Pisane barve cvetov in zuzki, ki iscejo hrano na njih so odlicen intermezo, preden se zacne pot vzpenjati in je potrebno malce akrbobatskih sposobnosti, da se lahko prebijas skozi prepreke. Kljub soncu, ki je mocno pripekalo na poloznem delu, se je vreme hitro spremenilo in padle so prve dezevne kaplje, ravno prav, da sva lahko normalno zadihala in si malce odpocila. Sopihajoca sva se prebijala mimo vedno lepsih roz in v daljavi ze zagledala najino prvo postojanko.

Koca na Ledinah je bila se vedno ista, kot pred 17 leti, ko sem 9 let, vsako poletje prezivel 14 dni v njej. Namrec treniral sem smucanje in ker je na Ledinah veliko ledenikov, smo se mi pripravljali prav tukaj. Seveda sem odhitel do smucisca, ki pa se je v tem casu spremenilo. Ni vec ledenika in tudi smucanja ni vec. Razocaran sem se vseeno odpravil do snega in kot otrok skakal po njem.

Ker se v gorah zgodi precej nesrec, sem opazoval planince in njihovo opremo in z zacudenjem ugotovil, da jih je vecina vec kot super opremljena, saj niso bili redki, ki so imeli s seboj tudi celade in vrvi. Za dostop do Ledin sva potrebovala uro in 45 minut.

Za sestop pa sem predlagal pot do Ceske koce in potem nazaj do avta. Ta pot je precej zahtevna, kajti precis Zrelo, ki na slikah izgleda precej man nevarno, kot pa ko si v sami skali in ti je edina pomoc zajla, ki se je oklepas z obema rokama, kot da bi ti slo za zivljenje.

Moram priznati, da se je Barbka odlicno odrezala in povsem suvereno precila Zrelo. Po precenju ledenika, ko se nama je zazdelo, da bo sedaj pot povsem preprosta, pa sva odkrila, da temu se ne bo tako. Plezanje po zraku je precej adrenalinsko, moj pogled pa je bil prikovan v steno in niti za trenutek nisem pogledal v prepad pod menoj. Se ista stena z drugacne perspektive in drugimi planinci. Taksna plosca, ko jo zagledas, ti nazene strah v kosti in kljub mehkim nogam, poskusas biti se bolj previden, kot si ze. Ampak na sreco sva kmalu zagledala Cesko koco in se zavedala, da ni pred nama vec zajl in prepadov in precej ledenikov. Tabla je odpirala vec moznosti, kam bi lahko se zavila, pa vendar je bila pot pri Jezerskem, tista prava pot, ki sva se je drzala. Iz daljave sva opazovala panoramo, ki se je odpirala pred nama in se zadnjic pogledala na najino turo, ki sva jo prehodila.

 

9 Responses to Fotopis Jezersko-Ledine-Ceska koca

  1. Oh fookish fotish ;) Lepooo

  2. exorciser says:

    ti dobro služi vmesnik?

  3. had says:

    lightbos je zakon..

    HVALA!

  4. Tudi na prvi pogled je bolj uporabniku prijazen kot flicker. Morda si ga omislim tudi sama. Kakšen nasvet mogoče?

  5. had says:

    res je.. ampak to je samo plugin za wordpress.. ne vem kako je pri blogspotu, ce si lahko sam dodajas plugine, ali pa so ze po defaultu instalirani..

  6. […] Po vcerajsnji uspesni turi na Vadine in po 4 urah spanja, sem premleval idejo, kako bi izkoristil danasnjo napoved lepega vremena. Pohod na Sedmera jezera je bil na prioritetni listi, vendar nisem zelel tvegati, glede na to, da so bile noge se vedno mehke od vceraj. Barbka je predlagala Logarsko dolino, jaz pa sem ze delal plane, kako bi lahko sla na Kamnisko sedlo, oz. mogoce celo Ojstrico. Vendar so bile to precej nerealne ideje, tako da je ostala opcija Okreselj. Avto sva pustila pri penzionu Plesnik in pogled proti s soncem obsijanim goram nama je dal moci. Sprehod po ravnini je bil ravno pravsnji za ogrevanje in raztegovanje misic, kajti pred nama je bil turisticni vzpon do slapu Rinka. Vendar nisem mogel verjeti svojim ocem, ko sem zagledal to zensko, ki je v visokih petah in nedeljsko obleki korakala proti slapu. Vse lepo in prav, ampak to niso oblacila za v gore, prav tako tudi natikaci, “japonke” in visoke pete niso primerna obuvala! Smerokaz je locil zgoraj omenjene turiste od tistih, ki so si zeleli se kaj vec, kot samo sprehod. In kar naenkrat je bila v gozdu spet tisina in edino zvok Savinje in manjsih slapov je bil prisoten. Pot je urejena z zajlami in vodi vecinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij, za nevesce gornike. Narava prikaze svojo moc in vsako drevo je nekaj posebnega. Po priblizno pol ure hoje, sva zagledala tablo in malo naprej koco, oz. spomenik prvi koci na Okreslju. Pred nama so se dvigovale gore, katerih imena ne poznam. Vendar tudi tukaj je bil opomin in opozorilo na previdnost v gorah! Vreme v gorah se hitro spremeni in prav tako se je spreminjal pogled na vrhove, ki jih je zacela zajemati megla. Dez v gorah ni prijetna stvar, zato sva se na hitro poslovila od prijaznih planincev in pogled na tablo z vcerajsnjo destinacijo, mi je dal novih idej in novega zagona. Na poti nazaj sva se ustavila v Penzionu Raduha v Lucah na kosilu, kjer sva ze veckrat jedla odlicno hrano, tokrat pa sva bila razocarana. […]

  7. exorciser says:

    @blackbetty: jah še zmer moraš nekam slike nalovdat, tako da jaz uporabljam flicker in potem z “rel=” tagom poštimam do take mere kot je ta fotopis :)

    samo ne vem pa, kako dela to na blogspotu, če sploh dela…

  8. Seesaw says:

    Slovenija, lijepa zemlja, lijepe slike!

  9. Hey :D a se ti da prit na našo stran: http://www.planinec.si pa tam prilepit kakšen opis planinske poti :D ker mi je všeč tvoj slog pisanja :D pa fotke maš tudi dobre! lahko kake slikice uporabimo na strani?

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.