Včeraj sem opazil oglas Pekarne Grosuplje na POP TV-ju, v njihovem prime time-u. Sicer ne poznam cenika POP TV-ja, ampak predvidevam, da cena zakupa ni ravno nizka. In se mi je zastavilo vprašanje, kako si lahko pekarna privošči takšen oglas?
Ker doma zelo redko kupujeva kruh, če že kupiva pekovske izdelke, so to bombetke ali pa žemlje, pa še to zelo poredko, nisem imel niti predstave koliko stane kilogram kruha. Par dni nazaj, pa med pogovorom nekdo omeni, da stane kilogram kruha čez 500 sit. Najprej se mi je zdela cena veliko previsoka in sem bil prepričan, da se moti, ampak ko sem pogledal v Mercatorjevo spletno trgovino, sem ugotovil, da so cene kruha resnično zelo visoke. KRUH – MARTINOV 625,00 SIT, KRUH – KRANJSKI 550,00 SIT, KRUH – GROSUPELJSKI 534,00 SIT
Kakšnih deset let nazaj, ko sem za zajtrk pojedel par kosov kruha z marmelado, smo kilogram kruha pojedli v enem dnevu. In če pomislim, da imajo družine tudi po več kot tri otroke, pa predstavlja kruh precej velik mesečni strošek. Če zraven prištejem še mleko, pridem na številko preko 20k sit mesečno. In potem mi postane jasno, zakaj si lahko Pekarna Grosuplje privošči oglaševanje na televiziji. Kruh je pač osnovno živilo in kupcev ne bo zmanjkalo.
Tokrat ni bil moj namen kritizirati. Ampak samo spomin na kruh, ki mi ga je babica za zajtrk natrgala v vroče mleko in sem ga v hipu pojedel. Ali pa spomin na kruh, ki ga prodajajo na obali. Mehak, mlečen kruh, ki se sam topi v ustih. Ko ga poješ celo štruco, pa se tega niti ne zavedaš.
Koliko kruha pa ti poješ dnevno? Se ti zdi kruh predrag?