Odkar obstajajo digitalni fotoaparati, se je spremenil tudi način razvijanja fotografij. Se še spomniš, kako si leta nazaj, ko si šel na morje, vzel s seboj fotoaparat, dodatne baterije in seveda filme. Ko si na morju poslikal vse filme, si samo upal lahko, pri SLR-jih, da so bile nastavitve v redu oz. pri kompaktih, da je aparat sam zajel dovolj svetlobe in da bo film pravilno osvetljen. In potem je bilo potrebno film dati v razvijanje. In čakanje par dni, vsaj v Zasavju, da so poslali filme na razvijanje v Ljubljano in nazaj, da si dobil fotografije. In potem se je začelo pregledovanje fotografij in ugotavljanje, zakaj so slike precej podobne “zmazkom”.
Prihod digitalnih fotoaparatov pa je spremenil to čakanje. Sedaj je vsa stvar precej bolj preprosta. Greš na počitnice, vzameš s seboj fotoaparat, par spominskih kartic in baterij in fotografiraš. Do onemoglosti. Vsak trenutek, vsak objekt, vsako stvar, vsakega človeka. Prideš nazaj domov in pretočiš fotografije na računalnik in.. In fotografije ostanejo na računalniku, dokler ne zmanjka prostora na disku in jih pobrišeš, ali pa se ti disk ne sesuje in se potem jeziš, ker nisi imel backupa in si tako izgubil priljubljene fotografije.
Seveda obstajajo tudi drugi načini, bolj “vizuelni”, ki ti pomagajo ob takšnih situacijah. Npr. razvijanje digitalnih fotografij. Na netu poiščeš najcenejšega ponudnika storitve, instaliraš njegov program za prenos fotografij, izbereš fotografije in počakaš par dni, da dobiš po pošti nazaj fotografije.
Pa vendar ni vedno vse tako kot mora biti. V fazah prenosa in obdelave se lahko fotografije “izgubijo” in potem ti na drugi strani razlagajo, da “oni jih pa niso prejeli”, lahko ti vrnejo napašen format velikosti fotografije, lahko si razočaran nad barvnimi odtenki fotografij, ali pa jih preprosto ne dobiš.
Vsake toliko časa dam razvijati večje količine fotografij različnih dimenzij. Ponavadi je to preko 300 fotografij in glede na trenutne cene je to strošek okrog 15k sit. V tem času sem imel nekaj zelo neprijetnih izkušenj z “razvijalci”, ki jih ne bom omenjal, ko mi kljub parkratnemu posredovanju niso poslali fotografij. Ker jih je stranka nujno potrebovala, sem se z precej nesramnim tonom pogovoril z vodjo “razvijalcev”, ki je po nekem času ugotovil, da so bile fotografije res prejete, ampak niso bile obdelane. Ker sem razvijal fotografije formata 30×40 in jih je bilo preko 40, je bil to tudi precej velik strošek, ki sem ga vkalkuliral v ceno. Na presenečenje sem drug dan dobil vse fotografije razvite in strošek, ki sem ga imel je bil enak 0! Zastonj so mi razvili vse fotografije. Vendar mi takšen način dela ni všeč, zato sem preizkušal še vse ostale ponudnike in na koncu ugotovil, da mojemu načinu fotografiranja in barvni kalibraciji, ki mi je najbolj blizu, se najbolj približ Foto Asja. Poleg profesionalnega odnosa do strank in možnosti prevzema fotografij v domačem kraju, imajo tudi najnižje cene za razvijanje digitalnih fotografij.
V decembru bo seveda veliko priložnosti, da komu podarim sliko z motivom, ki mu pristoji in mi bo takšen način, da zvečer izberem sliko, jo obdelam, pošljem in naslednji dan me že čaka v poslovalnici, prišel že kako prav. Evo, pa sem ti dal še idejo za darilo!
Kakšna je demografska sestava prebivalstva v Sloveniji?
Demografska sestava prebivalstva v Sloveniji odraža različne vidike, kot so starostna struktura, spol, etnična pripadnost, jezik in verska…
sam da vidm ce dela tale smiletek :twisted:
dela :evil:
Včasih sem razvijal pri Mixiju (predvsem zaradi kvalitete tiska), zdaj sem začel pri FotoPlus, kjer imajo enako opremo, enak papir, bistveno nižje cene (primerjaj recimo za nam omiljeni format 30×40 oz. 30×45) in so hitri. Pri večjem naročilu dobiš dodaten popust, poštnina ni visoka, v večjih krajih lahko prevzameš osebno in poštnine tako sploh ni.
Za vse te studie pa načeloma velja, da ti lahko po mailu pošljejo profil, ki ga uporabljajo, zato lahko v PS odpreš sliko z ustreznim profilom in jo pravilno “kalibriraš”. Le reči je treba.
Pa srečno z obdarovanjem.
Hja, tole razvijanje zna bit kar velik strošek, osebno imam raje, da spominsko kartico/DVD odnesem kar v studijo in tam povem kaj bi rad, je še najbolj zanesljivo.
Drugače sem pa tudi sam lansko leto za praznike podarjal svoje fotografije okvirjene z napisom na zadnji strani. Predvsem so bili prejemniki širši sorodniki in bližje osebe.
Najnizje cene?
15 x 10 dobis po 25 tolarjev ze skoraj povsod, najnizja cena, ki sem jo opazil, je pa 17 tolarjev, pri resni firmi.
O.
Tudi za 14 SIT (9×13) oz. 16 SIT (10×14, 10×15) se jih dobiti, edino 20×30 so malce drazje kot pri foto Asja… pri nekem drugem labu pa so 20×30 cenejse (190 SIT)…
Namenoma nisem pisal pri kom (reklama)… Ce koga zanima, bo ze vprasal :p …
Lp
Thomas