Zakaj morajo komentirati?
Zakaj morajo pametovati?
Zakaj morajo iskati dlako v jajcu, če je ni!
Če stvari ne razumem, oz. če mi ni jasna, vprašam. Če zgrešim poanto, se opravičim.
Ne iščem izgovorov in ne iščem zaveznikov, ker jih ne potrebujem.
Definitivno pa se ne spustim v žljenje, ko mi nekdo dokaže da nimam prav.

Ali je tako težko biti samokritičen? Tako težko razumeti, da ni potrebno vedno vsake besede, ki jo kdo napiše pokomentirati? Je tako težko razumeti, da so posti, ki so vsebinsko dovršeni, posti brez komentarjev, ker je avtor napisal popolnoma vse in ne potrebuje potrditve, oz. poglobljene razprave.

Si se kdaj vprašal/a zakaj sploh blogaš?
Ker nimaš resničnega življenja? Ker ti je dolgčas? Ker si osamljen/a? Ker imaš ljudem kaj za povedati? Ker iščeš izhod iz svojih problemov? Ker si želiš svojih 15 minut slave? Ker bi rad postal/a zvezda?