Zakaj morajo komentirati?
Zakaj morajo pametovati?
Zakaj morajo iskati dlako v jajcu, če je ni!
Če stvari ne razumem, oz. če mi ni jasna, vprašam. Če zgrešim poanto, se opravičim.
Ne iščem izgovorov in ne iščem zaveznikov, ker jih ne potrebujem.
Definitivno pa se ne spustim v žljenje, ko mi nekdo dokaže da nimam prav.

Ali je tako težko biti samokritičen? Tako težko razumeti, da ni potrebno vedno vsake besede, ki jo kdo napiše pokomentirati? Je tako težko razumeti, da so posti, ki so vsebinsko dovršeni, posti brez komentarjev, ker je avtor napisal popolnoma vse in ne potrebuje potrditve, oz. poglobljene razprave.

Si se kdaj vprašal/a zakaj sploh blogaš?
Ker nimaš resničnega življenja? Ker ti je dolgčas? Ker si osamljen/a? Ker imaš ljudem kaj za povedati? Ker iščeš izhod iz svojih problemov? Ker si želiš svojih 15 minut slave? Ker bi rad postal/a zvezda?

18 Responses to Ko ljudje ne razumejo napisanega

  1. Jan Hančič pravi:

    Ker bi imel rad nek dnevnik, ki bi ga čet X let lahko prebral in obujal spomine na dogodke, ki si jih zabeležil?

  2. had pravi:

    evo.. ves zakaj pises.. in to je to..
    moja jeza pa je bolj letela na jonasov blog in komentarje na njegov zadnji post..

  3. Marko PIGAC pravi:

    raspisdo si se? btw – zakaj vec ne blogas na veceru? komentarji so zato, da se komentira. eni se preko njih promovirajo, drugi le opozarjajo nase, tretji ne morejo iz svoje koze in pac morajo nekaj spisati. so se cetrti, peti in sesti, ampak njih kratko malo boli kurEc ;)

  4. david pravi:

    ma to lahko enostavno resis tako, da implementiras matematicno captcho, pa se ti komentarji zmanjsajo za faktor 2 … vsaj za 2, ce das mal tezje primere, se za vec :)

    sploh pa, kako se ti lub brat komentarje pri jonasu?

  5. Tamara pravi:

    David: Mislim, da je Had rahel control freak. Jaz to povsem razumem, da ne bo pomote. In pač MORA prebrat. :)

    Sicer pa so pretekli teden na blogih potekale kakšne štiri resnično brezplodne debate. Ma, niti ne debate. Ljudje se prepirajo, žlijo in si grozijo. Vsekakor lahko potegnem lepo vzporednico s splošnim stanjem v slovenski družbi.

  6. had pravi:

    ma :) kako se mi ljubi brat komentarje.. ko prides ponoci domov, k se je vse skupaj zavleklo in pogledas na rss reader, kaj je novega in vidis, da je nekaj novega in gres brat.. in ko preberes, vidis komentarje.. in ko vidis, kaksni …… (vstavi po potrebi) komentirajo, mi je dvignilo pritisk.. in sem se za.je.ba.vat.. ampak zenska ocitno ni dojela.. in sem ji poskusal dopovedat.. pa se vseeno ni dojela :) in voila.. vojna.. :)

    ma, sem si obljubil, da ne bom vec.. :evil: ampak je tezko..

  7. Jan Hančič pravi:

    Jep, težko se je upreti, da bi idiotu povedal da je idiot. Jaz se tudi odvajam in mi gre kar dobro.
    Samo včasih je nemogoče. Ker to kar pa nekateri pišejo je pa katastrofa.

  8. Janez Novak pravi:

    Če si povsod mrknil, te mora človek pač poiskati. Hej, had, ni tako grozno! No, ja, je! Å e bolj! Ampak zato ne greš s prstom nad tipko delete. Zato v mislih dvigneš sredinec v zrak. In si izbireš drugo družbo.
    Sam si jo tudi (i)zbiram, že nekaj mesecev. Itak mi je bilo v prejšnji že dolgčas. Pa na živce mi je šla. Zdaj imam spet motiv, spet sem nobody, začenjam z ničle. Zdaj lahko gre samo še gor.

  9. Tamara pravi:

    Ej, razumem in sočustvujem. Sicer sem pa malo prej ugotavljala, da kljub vsemu lahko razparceliramo blogiste na tri tabore: na konfliktneže (so/smo že kar dobro navajeni na zmerjanja in žlitve, zato mirno bleknemo, ko se nam to zdi potrebno), na tiste, ki sadijo rožice (ampak popizdijo v nulo ob kakršnikoli kritiki, te začnejo žlit in se pri tem sklicevat na svobodo govora) in na še neopredeljene, (ki bodo prej ali slej postali prvi ali drugi.) :)

  10. chyrykly pravi:

    Ja, Tamara, se strinjam.
    Pasivni bralec nekaterih naših (leposlovnih) blogov sem že kakšno leto. Ves čas me je konfliktnost sicer malo zabavala, v razprave se nisem vključeval nikoli. Prebereš, pa mine. Tisti povodni mož pa; šest postov, vsak bolj jezen in ni mi dalo, da nekaj ne pripomnim na svoj – verjetno pretirano sarkastičen – način.
    In potem: sveta vojna, grožnje, …

  11. Tamara pravi:

    Ja, bizarka totalna. Sicr mi še sedaj ni jasno, kako je lahko nekdo resno jemal tisto očitno zajebancijo, ki je bila hudo dobra. Saj vendar veš, da lahko pri Jonasu pričakuješ miselne preskoke, ironijo, sarkazem … hudiča, to iskrivost ga je naredila (in ga še dela) zanimivega. No, pa tudi če ti uspe mimo vsega tega (kar pomeni, da se besedam in branju niti malo ne posvečaš), je bilo vse naprej res grozljivo.

  12. chyrykly pravi:

    Ja, hecno! In zadeva na ‘Povodnem’ se še kar odvija… Had, očitno nekdo misli, da sva vsaj brata, ali pa celo vsi trije z Jonasom kar ista oseba. Pa na vsak moj post vsaj trije, štirje ‘razočarane gospodinje’ – in to na par ur. Sem upal, da bo mir, če se ne prikažem več, pa ni sreče!

  13. had pravi:

    :)

    men se zdi tole vse skupaj smesno.. pa ves zakaj.. ker ima ona probleme in preglavice z napadalci, kar se ji je dogajalo na delu, itd.. in potem se tako lahko brani.. v bistvu je to edini nacin.. poduplirati osebe in se braniti.. me zanima, ce bi jonas dal ip naslove :)

  14. david pravi:

    psssst, ne govort da se ip-e da spoofat :)

  15. Tamara pravi:

    Ej, jaz se počutim kot kakšna kriminalka zadnje cajte med temi blogi. (Po svoje mi je celo všeč. :))

  16. had pravi:

    dokler te kdo ne tozi, je vse kul :)

  17. chyrykly pravi:

    hehe, ne bi ga biksal z ip-ji, razen če mi v bližnji prihodnosti res ne poči film. Ampak mislim, da te nevarnosti ni. In res ne zaradi nepotešene mamke…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.