Centrifuga pred parimi dnevi pošlje mail, da nas, Betmenko, Bežečega norca in mene, vabi na “spoznavni večer”. Karkoli že to pomeni. Seveda je domišljija naredila svoje, ampak o tem ne bom pisal sedaj.
Da ne bom dolgovezil. Centrifuga je odlična gostiteljica, prav takšna pa je bila tudi ostala družba. In potem pade odločitev, da se gremo družbno igro Naseljenci otoka Catan. Sicer sam nisem poznal te igre, niti je nisem še nikoli igral, ampak če jo igrata ženski, potem že ne more biti preveč zakomplicirana, sem si mislil. Po pol urnem iskanju kartic je na pomoč priskočila, z nasveti po telefonu, Blodnjakova. In ko smo bili prepričani, da je vsa stvar že rešena in da se lahko igra začne, smo ugotovili, da ne poznamo/jo pravil. Spet je telefonsko svetovala Blodnjakova.
In igra se je začela. Ne boj, mesarsko klanje! Priznam, da mi je bilo všeč, ko nisem imel niti blage veze, kako se igra in sem igral. Pravila sta nama z Bežečim razlagali sproti. In to je super. Ko izveš stvar, ki bi jo lahko naredil pred pol ure, se v bistvu ne sekiraš, ampak uživaš v igri in trgovanju. In bolj kot sem delal neumno poteze, boljše mi je šlo. Vsaka podobnost s kmetom, ki ima najdebelejši krompir je zgolj in samo slučajnost.
Bil se je boj. Vsi smo imeli ovc za par ovčjih farm in pomanjkanje lesa. Vendar se je stvar odvijala. Sicer v slow motionu, ampak se je. Glede na to, da nimam navade čakati in da me to precej ubija, sem poskušal svoje trgovalne sposobnosti izkoristiti tudi v času, ko tega ne bi smel. Pa so me dobili! Nekje vmes, sta nama gospodični razložili, da zmagaš, ko imaš 11 točk. Hudiča no, takšna igra, pa je cilj zmage 11 točk? Razočaran, da ni cilj zmage najlepše urejen vrt, najvišja hiša, ali pa najlepše pokošen travnik, sem igral naprej.
In tako smo igrali in igrali in igrali in igrali in igrali in igrali in igrali in igrali… Skoraj 4 ure, ko odkrijem, da lahko zmagam.
Če me kdo vpraša kako mi je to uspelo, je moj odgovor povsem preprost. Ne vem! Mogoče, ko bom drugič igral to igro, bom bolj logično razmišljal o vsem tem, vendar dvomim, če mi bo to pomagalo. Namreč menim, da pri igri ni odločilna taktika in pa razmišljanje, ampak bolj zabava.

Beseda večera je bila definitivno OVCA! Tamari pa zahvala za gostoljubnost!