Časi se spreminjajo, prav tako tudi idoli, ki so zaznamovali našo mladost. Prehod iz socializma v demokracijo nam je prinesel veliko novih idolov, ki jih prej nismo poznali, oz. ki jih nismo praznovali. Mlajšim otrokom je vseeno, kajti njim je pomembno le to, da dobijo darila. Mi, ki pa smo živeli v socializmu in sedaj v kapitalizmu, pa smo bili na začetku zmedeni, ko smo odkrivali neodkrito.
Dedek Mraz je mož, ki se ga spominjamo po pesmici: Siva kučma, bela brada, topel kožuh.. Pri nas se je Dedek Mraz pojavil v času komunizma. Prišel je iz daljne Sibirije, sam ali s palčki, s konjsko vprego in obdaroval pridne otroke na novoletno jutro.
V sedanjem času je skoraj izumrl, kajti Coca Cola Božiček je prevzel njegovo mesto. In zelo malo se nas spomni kako je bil Dedek Mraz oblečen in njegovih pesmi!
Božiček je prišel k nam v polnem zamahu po razpadu Jugoslavije. Počasi, korak za korakom zamenjuje Dedka Mraza. Božiček je bil prvič upodobljen v oglasni akciji Coca Cole, leta 1931, ko je dobil rdeča oblačila z belo obrobo. Prihaja iz Skandinavije, pripelje se s sanmi, ki jih vlečejo jeleni. Otroke obdaruje na božično jutro.
Miklavž je krščanski, radodarni svetnik iz Mire v Turčiji. Pri nas je bil vedno v ozadju. V času socializma je bil pred njim Dedek Mraz, v sedanjem času pa Božiček. Miklavž prihaja iz nebes, saj je svetnik in je tako tudi oblečen, pride pa s sanmi ali peš. Njegovi spremljevalci so špicparklji in angeli. Otroke obdaruje 6. decembra.
Jaz še vedno prisegam na Dedka Mraza, kajti najbolj je zaznamoval mojo mladost. Ostala dva sta prišla šele kasneje in se me nista dotaknila, vsak iz svojega razloga.
Koga pa vi malikujete :evil:
ahem. glede božička…urban myth pa to…
http://www.snopes.com/cokelore/santa.asp
Saj mislim, da had ni hotel reči, da si ga je Coca Cola izmislila. Le rdeče-belo opravo so mu naštimali.
Do takrat pa je bil Božićek sumljivo podoben Dedku Mrazu in Miklavžu (razlikovali so se edinole po stupidnem
pokrivalu)
Babico Mrazico
Vse tri, že od malega :)
Otrokom je več ali manj vseeno kdo pride…ko zagledaš njihove velike pričakujoče oči, tskoj začutiš odgovornost, da jim vsaj še malo podaljšaš brezskrbno, pravljično otroštvo…je pa res, da so včasih že kar malo malo zmedeni in da med seboj zamenjujejo vse te različne dobre, bradate strice…