Življenje v dvoje je lepo.
Oz. če uporabim citat iz meni ljubega filma The Million Dollar Hotel, ki ga je režiral Wim Wenders: “Wow, after I jumped it occurred to me life is perfect, life is the best, full of magic, beauty, opportunity… and television… and surprises, lots of surprises, yeah. And then there’s the best stuff of course, better than anything anyone ever made up, ’cause it’s real..”
Če bi me kdo pred štirimi leti vprašal, če sem pripravljen na življenje v dvoje, bi bil moj odgovor zelo kratek in jedrnat: “NE!” Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bi lahko “svoj življenjski prostor” delil še s kom. Veliko lažje, predvsem pa povsem brez vsakršnih problemov, obveznosti in tudi prilagajanja je bilo samsko življenje. Bilo je drugače. Bilo je zanimivo. Bile so črtice, bila so trupla, pa vendar sem skoraj vedno poskrbel, da sem se zjutraj sam prebudil v postelji. Bilo je obdobje odraščanja in bilo je obdobje drugačnega načina življenja, ki mi je sedaj zelo tuje.
Bil sem svoboden, vendar sem sedaj, ko živim v dvoje, še veliko bolj. Popolnost obstaja v dualnosti. Dopolnjevanje, spoštovanje in prilagajanje so besede, ki v dvoje dobijo povsem drugačen pomen in ki sem se jih moral jaz šele naučiti. Vendar mi ni bilo težko. In če me sedaj kdo vpraša, če bi zamenjal življenje, ki ga sedaj živim, za tisto, ki sem ga imel pred več kot štirimi leti, bi bil odgovor zelo kratek in jedrnat: “NE!”
Res je, veliko lažje mi je bilo bežti pred samim seboj, se iskati v stvareh, ki jih ni, iskati osebo, ki bo spremenila, na glavo obrnila tvoj svet, vendar je bilo vse to povsem nepotrebno. Če se ne spreminjaš sam, potem te ne more spremeniti nihče. In sam sem dolgo časa kategorično zanikal, da se bom spreminjal. Ko sem se podzavestno začel spreminjati, sem ugotovil, da mi je to všeč. Da je to korak odraščanja, ki sem se ga precej bal. Kajti z odraslostjo se pojavijo tudi novi problemi, nove stvari. Vendar je lepo odkrivati nove stvari.
Ja. Življenje v dvoje je lepo. Polno presenečenj, polno trenutkov, ki bi si jih rad za vedno vtisnil v spomin, jih fotografiral, da slučajno ne bi zbledeli, oz. jih za vedno shranil nekam. Takšno življenje mi je všeč. In vesel sem, da sem našel tisti manjkajoči delček, zaradi katerega sem postavil svoje življenje na glavo!
p.s.: pogrešam te Barbka!
Ravno takrat ko se prikrade v naše srce dilema ali je v dvoje lepše, postane naše življenje še zanimivejše. Želim ti, da ti občutki in pa ljubezen, ki je našla svojo srečo, obema prinese veliko sreče. Naj prerasla v neizmerno srečo in postane stil vajinega življenja. Moja traja že štiriintrideset let.
Dobrodošel v klubu! Sem dolgo čakala in si na tihem močno, močno želela, da se to zgodi. Želim vama vso srečo in naj bo brez konca!
Ja, so faze v življenju.
Tej, v kateri se nahajta, ponavadi sledi faza, ko si v troje, v štiri …, če se odločiš za otroke seveda. In takrat se v to čudovito samozadostnost para prikradejo še drugi, ki pa imajo višjo prioriteto. Ko tisti tretji, četrti, …, prehaja skozi svoje faze in preide v fazo, ko sta mu starša odveč, se končno lahko spet povrne faza življenja v dvoje.
Žal se prenekateremu paru zgodi, da se mu to ne zgodi!
Midva, z mojo najdražjo, zdaj po 27 letih zakona na še 6 let podlage, prehajava v to fazo, ko naju sinova ne potrebujeta več, in lahko spet uživava drug ob drugem.
In vesel sem, da sva se prebila skupaj do te faze.
In takšno pot želim tudi drugim!
Res, življenje je lepo!
Lepo je to prebrati in lepo, da si srečen. Å e veliko takihtrenutkov vama želim.
komunikacija, ljubezen in skupne želje so vse kar potrebujemo v vezi. naj vama bo pot dolga in z rožicami postlana.
Ti priznam nekaj. Jaz sem ti pa fovš. :oops: Ne v smislu “ne privoščim mu tega” ampak v tistem drugem, “ko bi vsaj tudi jaz imela to”. :( Naj vama ljubezen traja in z nasmehi si lepšajta vsak dan sproti! ;)
Kako se temu filmu že reče? Žena na službenom putu? Ah, sej pride kmau ;)
Se pridružujem Shunshineikini fovšariji in željam.
Matr vola, kako je pa tebi uspelo zmasakrirati moj nick?!? :? Bes te plentaj! :D
@ŽonPjer & Sunshine: get a room :evil:
sunshine: mogoce pa lahko ŽonPjer podre tvoje iluzije o nefotogenicnosti.. fotografska kilometrina, ki jo ima za seboj ti lahko da najbolj korektno mnenje, boljse od nas sarlatanov :)
@ Had: Klinc pa room, če bom v njej sama. :) Moje iluzije (iluzije????) o nefotogeničnosti je poskusilo podreti pa že kar nekaj bolj ali manj profi fotografov. Zaenkrat še neuspešno. ;)
@sunshine: govorimo o podiranju iluzije :) ali kaksnem drugem podiranju.. no ja, glede na to, da bi bila s fotografom v isti sobi :) bi bila dva skupaj :evil: bom predstavil :evil:
Evo, me par ur ni doma…Pa že indisnt propouzls po netu šibajo! Hehe, sej jemljem to kot kompliment, kakopak. Sem šel celo preverit katero sonce se skriva za temi oblaki, ki se ravno zgrinjajo nad mestom… Let the Sunshine!
@ŽonPjer: se pravi si za :evil: zakon!
@sunshine: predlagaj kraj in cas :evil: zakon!
@sunshine: v rubriki “kakšna sem”, je prva fotka lep dokaz, da planetu imenovanem Sonce, le nekaj je ;) …recimo, prva, sramežjiva jutranja zarja…ki pa lahko tudi samozavestno zasije kot opoldansko sonce in se postavi v idealno popoldansko pozo, primerno za fotografiranje!
@ Had: Okej, predstavi. Kdaj pa bo prilika? Ni ravno, da se pogosto srečujemo po naključju. ;)
@ ŽonPjer: Jaz sem šla pa preveriti tvoje fotografije. Nice work indeed. :)
@ Had: Zakaj uporabljaš non-stop tega -> :evil: smajlija? Se ti ne zdi, da bi bil tale -> :twisted: bolj na mestu?
@ ŽonPjer: Lahko si prepričan, da sem slike za na blog pazljivo izbrala. Omenjena mi je ena od ljubših in hkrati ena redkih, ki jih brez problema pokažem. Moraš pa vedeti, da je nastala pred 9 leti, moja fotogeničnost pa je z leti linerano upadala. Saj si videl, kot otrok sem še celo pozirala rada. :mrgreen:
Zanimivo, kako ima tale tema več komentarjev, kot recimo tazdnja z uno carwash lajdrco, hehe… pa bi mogl bit običajno ravno obratno, al ja?
@sunshine: a prešaltava na mejl, skype…da ne obremnejujeva hadovega bloga?
Po se bo sam hvalu, kok ma obiska, hehe… ;)
Sem poslala mail na mail, ki sem ga našla na tvoji strani.
Had, hvala za gostoljubje. :D
Aaaa, kako lepo je kaj takega prebrati (še posebej od moškega, ker ponavadi težko priznajo).
Sama sem že bila v tej fazi (več kot 4 leta sva živela skupaj, ko je naenkrat rekel, da se mora še zdivjati-pri 30-tih), sedaj pa teče že “druga runda” z mojim možem, ki pa je očitno dovolj “zrel” in uživava drug z drugim že 4 leta. Želim vama veliko ljubezni in nasmejanih dni!!!
Blagor Barbki! “Moj” pa je sit razmerij in življenja v dvoje pa še to ne zaradi mene, ampak preteklih razmerij..sadly but true..in umiram ob tem :(
zajeban!