Pred leti, za časa vojne, so novinarji, kasneje še vsi ostali, nosili majice z napisom “Don’t shoot – Press”. V sodobnem, sproščenem, demokratičnem času se to očitno spremenija. Novinarji so še vedno na udaru, ampak na udaru so tudi pisci blogov.
Vse se je začelo z Guštijem in Ano Jud. Stvar se še ni razpletla.
Potem je prišla prva grožnja s tožbo proti Drugemu domu in sicer zaradi zapisa o Lidlu, kjer so bili sporni komentarji odstranjeni. Nedolgo zatem se je jaKa odločil, da bo bolj previden pri svojem pisanju, kajti nikakor si ne želi zaradi napačnega razumevanja napisanega znebiti kupčkov denarja in čas preživljati na sodišču in je zategadelj naredil svoj vtičnik, ki sem ga jaz poimenoval Politika gostilniške debate. In včeraj se je vse skupaj spet zgodilo Drugemu domu, ko se je Jure že skoraj odločil, da preneha s pisanjem. Čez noč je vse skupaj prespal, se opravičil Miću Mrkaiću in se odločil, da nadaljuje s pisanjem bloga, kar smo si bralci tudi želeli! Malce je spremenil pravila komentiranja in dodal par uredniških stvari.
Vendar grenak priokus še vedno ostaja! Sploh po predavanju pravnika na Blogresu, ki je vse skupaj precej preprosto razložil, da lahko blogerji pišemo samo o vremenu in s tem ne posegamo na nikakršno sporno ozemlje. Vse ostalo pa je že lahko sporno.
Kaj torej ostane piscem blogov, ki za seboj nimamo bogatega zaledja, ki bi nam ob napačno zapisanih besedah branili hrbet in plačevali drage sodne stroške? Bolj malo.
Veliko lažje je namreč končati s pisanjem, kot pa se soočati z raznimi Mrkaići, ali pa Lidli.
Oz. tako, kot je zapisal Grega (svetujem branje)
“Nočem se sklicevati na ideale ali peti hvalospeve romantičnim obdobjem, ko smo lahko v naših malih virtualnih vrtičkih počeli vse, kar se nam je zljubilo. Blogerji pridobivamo na družbeni moči in poleg nekaterih prednosti, ki jih to prinaša, se bomo morali soočiti tudi z določenimi težvami, ki s tem nastanejo. A ko rečem soočiti mislim soočiti, ne pa spodviti repa med noge in se potuhniti v kakšen temen kot, kjer nas neki jebeni odvetniki ne bodo mogli sesuti v prafaktorje. Ko rečem soočiti mislim odpreti debato, ne pa brisati vsebine iz svojih blogov in pisati opravičila Ko rečem soočiti mislim se upreti in se postaviti zase. Ne zato, ker morda res ni prav, da lahko rečemo in zapišemo karkoli, ampak zato, ker ni prav, da nam lahko samo zaradi tega, ker smo “zgolj” posamezniki, brez denarja za kvalitetno pravno pomoč, vsakdo govori, kaj lahko in kaj ne smemo, “sicer nas bodo zjebali”
Grega, strinjam se s teboj, škoda, ker ne morem komentirati pri tebi. Nekaj bo treba ukreniti na tem področju, sicer bomo lahko samo še hlapci tistim, ki imajo več financ, kot jih imamo mi in imajo jajca da grozijo s tožbami.
Mogoče ne bi bilo slabo ustanoviti sklad za pravno zaščito blogerjev, ali pa celo dobiti kakšno večjo odvetniško firmo na našo stran, ki bi nam lahko pomagala v ključnih primerih!
V petek sem vabljen v Tv klub v oddaji 24ur na temo bloganja, kjer bosta tudi Žiga Turk in Branko Gradišnik. Vendar sem se na žlost moral opravičiti, ker bom že en dan prej na morju. Zanimiva iztočnica bi bili lahko zgoraj omenjeni problemi blogerjev!
Å koda, da te ne bo v oddaji … :( To kar se je zgodilo Guštiju pa Juretu je groza… Sam še nisem imel težv in tudi v prihodnje upam da se jim bom izognil. To ne pomeni, da ne bom zapisal, če me bo kaj motilo.
In čemu sploh tako stokanje? Zakaj je sploh koga strah? Kdor ne piše zaničljivih in žljivih besedil ali pa laži o nekomu, torej ne kleveta, se nima česa bati. Res pa je, da marsikdo po netu pisari zadeve, ki bi na sodišču v zapisu napadeni osebi prinesle zajeten kupček denarja in upam, da bo čedalje več civilnih tožb, kajti nekateri po netu stresajo izjave, ki so izven vseh meja sprejemljivosti. Ta pojav zapažm v največji meri pri tkim. ‘levičarjih’.
desnicarji pac ne znajo pisati.. tisto kar napisejo so se pa naucili pri levici.. predvidljivo..
Å e vedno ne vemo, zakaj panika?
Ja, po tankem ledu hodimo :)
Komentarji, ki jih je po blogih puščal Marko Vukovič aka Srdjan so bili kaplja čez rob. Kdor tega ni sposoben priznat, pa škoda da karkoli komentira.
naj le komentiram steiberjev zapis o “zajetnem kupčku denarja:” pojma nimaš! zajeten kupček denarja bi te tožbe prinesele le proračunu iz naslova morebitnih denarnih kazni. za odškodninsko tožbo moraš pokazati, da si res trpel duševne bolečine, kar je izjemno težko. skratka, če pritožnik ni bil pogosto pri psihiatru, ki mu je razlagal, kako zavoljo teh in onih besed moči posteljo, potem ne bo z odškodnino nič.
Å koda, ker te ne bomo mogli gledat. Mogoče bom tudi jaz takrat na morju. Kje pa boš?
Glede na to, da je znana ljubiteljica živali brez težv dobila tožbo zaradi zapisov na internetu, bi se vprašal, kdo nima pojma. Jasno pa je, da moraš duševne bolečine dokazati. Kar pa ni tako izjemno težko, kot bi nam rad prikazal, saj sicer nihče ne bi dobil tožbe iz tega naslova. Ali je zapisano na netu ali pa na papirju, niti ni pomembno, prej kot dokazovanje duševnih bolečin je problem dokazovanja avtorstva zapisov na netu.
“desnicarji pac ne znajo pisati.. tisto kar napisejo so se pa naucili pri levici.. predvidljivo..”
Kakšna neumnost pa je to?
ROFL!
repliciranje na stieberja.. sicer pa precej kruta interna fora se iz casa mobisuxa..
če sem prav zaštekal je bil problem v komentarjih ne v samih postih, ali?…
kaj pa če avtor knjige koga užli s svojo knjigo?…kako bo vzel besede nazaj…kako se bo opravičil?…
komentarji na blogih znajo biti problem…mislim da večji kot posti…
pač malo potem spremeniš možnost/pravila objavljanja komentarjev, kot je to naredil ta model iz drugega doma in to je to…pa je MIR…
Tole je kar jeba. Ubistvu ideja s pravnim skladom ni slaba. Poleg tega lahko takoj zagroziš s svojim odvetniki, ki bodo udarili v trenutku nazaj. Če ne druzga so dobri za strah :). Čeprav ne vem kam gremo ko vsi grozijo z nekimi tožbami ajoj ….
Mislim, da bi bistveno boljše od sklada za zaščito bloggerjev, ki flagrantno kršijo zakone in zlorabljajo dnevnike za pljuvanje in hujskanje (pozneje pa se opravičujejo; ker se zavedajo da so njihova dejanja tako straightforward kazniva, da jim tudi vrhunski odvetniki ne morejo pomagati), delovala Dajanina ideja o blogerskem kodeksu.
…ampak ti si jo raztrgal.
Tvoja pravica je zavzemati stališče. Ampak bloggerji (vsaj tisti z malo vesti, z malo daljšim stažem in ki nam cilj ni samopromocija, ampak želimo dejansko svoji okolici kaj povedati) ne mislimo opravičevati obnašanja, ki je v realnem svetu kaznivo.
Kazenski zakonik RS v členih 169 – 171 lepo pojasnjuje, kaj je kršitev zoper dobro ime in čast. Jure je zaradi svojih nizkotnih obtožb in blatenja časti naletel na ostanke pravne držve v Sloveniji; če bi bili njegovi prispevki vsebinski in kvalitetni (če bi upošteval etični kodeks – then again, potem ne bi imel kaj objaviti) se mu to ne bi zgodilo.
Moj nasvet: Kdor je pogumen “upornik proti sistemu”, ki blog izrablja za egotripe in blatenje ter ad hominem napade tistih, ki mu niso všeč (…in ga povrhu človeško presegajo); ta naj zbere še pogum, ki je potreben, da odgovarja za svoja dejanja.
( …še posebej, če je ta “pogum” del širše politične kampanje, ki ima neizmerno večjo medijsko moč od napadenega… )
ja tomaz.. zanimivo.. samopromocijo omenjas.. ti? se ti zdi to smeiselno..
in podpiraj svoj kodeks, kolikor si ga zelis.. z dajano vkup.. ostale pa pusti, da pisejo, kot sami zelijo..
in kaksna sirsa kampanija je v tvojih mislih??? strahovi? zanimivo.. proti komu pa se ti bojujes?
iskreno – naj pise o doloceni temi tisti, ki temo obvlada. pa naj bo levicar ali desnicar. logicno je, da je lahko vsaka vejica usodna. kolcanje po starih casih pa.. ja, fino je bilo v casu internetne dzungle, ko je rasla piratizacija in splosni kaos. ampak – komu je to koristilo? avtorjem (za katerega se imas tudi sam) prav gotovo ne.
Vsi lahko v okviru obstoječega pravnega reda pišejo, kot si želijo; vključno z Dajano in mano. Kršenje zakonov pa je kršenje zakonov – v virtualnem in v realnem svetu.
Če je bil guštijev prispevek navaden egotrip, kakršnega bi pričakoval od najstnika, ki želi biti opažen; so bili osebni napadi na Mrkaića politični boj z zelo nekorektno izbranimi sredstvi. Napad jim je vrnil na nivoju – z uporabo pravne držve.
Mislim, da zdaj, ko smo zadevo razčistili lahko pozabimo na sovražnosti. Ne bi pa želel prispevati k ustvarjanju “Slovenian history X” zgodovine, po kateri se skuša -kako tipično- žrtev napada spremeniti v agresorja.
Vsaka politična stranka ima piar strategijo. Običajno špeh od dokumenta v katerem so opredeljeni cilji; pod njimi pa prijemi in mantre, ki se jih bo uporabilo za dosego teh ciljev. Te mantre potem aktivisti in najete agencije nesejo na i-net.
Ti pa lahko del njih promoviraš, brez da bi se tega zavedal; če npr. neseš mantro ali konstrukt naprej tako, kot je bilo predvideno.
Takšen konstrukt prepoznaš po tem, da ga uporablja kateri izmed ključnih oddajnikov (tako veš, čigav je), da ga uporablja nenavadno veliko število ljudi za neresnico in da je dobro premišljen ter ga je težko napasti (narejen “for maximum damage”).
Te stvari niso rocket science. Tudi ti v svojih člankih nenehno daješ ženskemu delu bralstva subtilna sporočila o svojih kvalitetah. Ampak…you’re a natural, piarovske kampanje pa niso naravni pojavi, ampak so skrbno načrtovane in izvajane.
Spoštovani gospod Å tih!
Vljudno vas naprošam, da se vzdržite javnega komentiranja zgodbe, v kateri ste udeleženi v vlogi, ki presega zgolj statiranje. Prosimo vas, da naju ne potiskate v položj, ko bi bila primorana braniti najino čast in dobro ime z javnim pojasnjevanjem vašega dragocenega prispevka, tako pri tej zgodbi kot pri resničnih razlogih, zakaj na Drugem domu že lep čas niste več dobrodošli.
V kolikor si spravo predstavljate kot licenco za prosto javno obračunavanje z nama, ki se zaradi dane besede ne moreva braniti, zna biti to zelo slaba popotnica za vašo politično kariero.
Midva sva besedo dala in jo namerava korektno spoštovati.
S spoštovanjem in upanjem, da je to zadnji stik z vami, vas lepo pozdravljam,
Jure Mesarič
Jure, motiš se. Jaz dejansko SEM zgolj statist te zgodbe in pri vsem skupaj ne igram nobene vloge.
Na svojih blogih sem objavil kontra članek o Alenki Pavlin izključno zato, ker ga v komentarjih nisem mogel; je bilo pa na navedbe vredno odgovoriti.
Tvoje insinuiranje o nekakšnih “resničnih razlogih” je zabavno – ti jih kar lepo pojasni celemu svetu, če zares obstajajo. Prav veselim se, da jih končno izvem.
Ravno danes (pred tole debato, kakšnih 30 minut nazaj) sem se po pogovoru z nekom odločil, da stvar pustim, da potihne. Od tebe pa pričakujem, da na noben način ne podpiraš mita v katerem sta zamenjana žrtev in agresor – ker to, kar ste pisali ni bilo korektno.
Izkušeni ljudje so tisti, ki so vse napake že storili; zato spoštujem to, da vidva priznata vajino.
To je to.
Over & out.
Sem si vzela čas in prebrala vse, tudi sporni članek in priznam vsi argumenti so poučni za vse in čestitam vsem da ste ohranili kulturni dialog.