Če boste o knjigi Roka Voda Kamen pisali negativne recenzije, vas bo Branko Gradišnik skritiziral na svojem blogu, tako kot je naredil v primeru Mladinine novinarke Mateje Hrastar (vir).
Seveda je v svoji demokratičnosti zaprl blog za komentiranje, tako da mu nihče ne more oporekati, kajti nihče drug kot on, nima prav. Je to resnično smisel bloga? Jaz sem ga videl ravno v tej dvosmerni komunikaciji, ki ti omogoči demokratičnost, ki ti omogoči da se kritiziranec spremeni v komentatorja in ima možnost, da se brani. V tem primeru tega ni!
Vendar, če boste Branku Gradišniku poslali pozitivno mnenje o knjigi, ga bo z veseljem objavil na svojem blogu (vir). Tako da to možnost komunikacije dopušča.
Priznam, nisem prebral knjige, tako da ne morem soditi o njeni kvaliteti, niti ne morem zapisati ničesar o njej. Zapisal pa sem svoje mnenje o Branku Gradišniku, kot piscu bloga, ki je kot komet priletel med blogerje in bil zanimiv. Vendar, ko se je odločil, da konča z bloganjem, sem bil prepričan, da se bo tega držl in ne bo bloga izkoriščal za obračunavanje z ljudmi, ki jim knjiga ni všeč. Ali se samo meni zdi, ali pa bi se v tem primeru morala ocenjevati knjiga Roka Voda Kamen in ne tisti, ki so napisali recenzijo knjige? No ja, lahko se tudi motim, ker ne razumem umetniškega sveta!
p.s.: dodatek.. tale post je bil napisan že ponoči in čakal na objavo.. london pa je me danes prehitel s precej podobnim razmišljanjem.. Kritika dobre knjige!
Časi, ko se je dobro blago samo hvalilo so pač minili. Zdaj se je treba za svojo dobro ceno boriti na vse mogoče načine. BG se je odločil za hiper aktivno uporabo trenutno dosegljivih medijev. Pravzaprav mi je šel možkar že kar malo na živce s svojimi tremi objavami na dan, še celo prebrati jih pogosto nisem imel časa. Ko je “končal” s tem početjem ( in ta konec tudi vsem objavil), se je pač odločil tudi za strategijo obrambe. Na blogu je to zelo komfortno izvedeno. Napadalce lepo izključiš. Torej, glede tega gospoda B.G. čisto lepo razumem. Mislim pa, da ta boj (promocija, reklama…ipd.) z omenjenim umetniškim svetom ni povezan.
Butasto je pisati, da nas Branko Gradišnik obremenjuje. Halo, a ti je učiteljica prepdisala, da moraš brati njegov dnevnik? ROFL
Sicer pa smisel dnevnika je tak, kot ga sam določiš. Gradišnik se je odločil, da bo v dnevnik napisal odgovor polpismeni in bleferski urednici Mladine, ker bralcem privošči, da na odgovor ne čakajo še en teden do nove številke.
In kolikor vem, je Gradišnik vesel vsake kritike, tako pozitivne kot negativne. Problem s pisanjem v Mladini pa je, da sploh ni vredno besede kritika. Za boljše razumevanje spora ti svetujem, da prebereš Gradišnikov odgovor.
Ervinator,
Tudi ti hodiš na blog Crnkoviča in tam komentiraš pa ti stvar očitno ni všeč, tako tudi Had ali kdor koli drug prebere kakšno stvar, ki mu ni všeč in o tem napiše svoje mnenje.
Konec koncev pa Had ni kritiziral same vsebine, ampak sam način reakcije in obnašanja Branka Gradišnika.
No, jaz nisem niti brala Gradišnikovega bloga, niti njegove knjige, še manj kritike v Mladini … sedaj po tem komentarju pa me po pravici povedano srbi, da pokukam v to strašno knjigo in si ustvarim svoje mnenje.
Pa vendar; ne glede na to kakšna je knjiga, tudi meni ni všeč, ko nekdo zaklene blog za komentarje. Ajde, ok … še nekako sprejmem, da ne želi v obstoječe stanje vnašati nobenih sprememb, pretekle zadeve pa hoče pustiti v javnosti …. tega, da pa se odloči komentarje dodajati sam ….ne, tega pa preprosto ne razumem. No, ne samo da ne razumem, zakaj to počne, ampak mi to tudi ni všeč. Pika.
Morda mi bo knjiga celo všeč, vendar mi bo najbrž težko popravila vtis o človeku, ki sem ga zaenkrat pridobila preko celotnega dogajanja v povezavi z njegovim blogom.
@ervinator: poglej.. moj zapis je moje subjektivno mnenje, ki sem ga dobil na podlagi branja njegovega bloga.. jaz ne ocenjujem njegovega dela, kot tudi ne zapisov na njegovem blogu, kar si verjetno opazil.. ampak njegov odnos do bralcev in tistih, katere kritizira.. vidis.. jaz bi lahko naredil isto, kot je naredil on.. uveljavljal moj absolutni prav.. pa vendar se mi zdi to popolnoma brezpomembna stvar.. dokler ga ni nihce kritiziral je uzival v komentarjih, ko pa so padle prve kritike, je spremenil moznosti komentiranja..
prebral sem gradisnikov odgovor.. nisem pa prebral zapisa v mladini.. in verjetno se v konvencionalnem mediju urednica ni spustila na njegov nivo.. ok, da je vmes spreminjal vsebino odgovora je povsem nepomembna stvar :)
Saška, jaz Crnkoviču ne očitam, da nas obremenjuje ali kaj podobnega. Glede kritike na zaprtje komentarjev pa tole: zdi se res čuno, vendar moraš pri takšnih odločitvah vedeti, zakaj sploh pišeš dnevnik. Ko je Gradišnik opazil, da so komentarji pod njegovi zapisi čedalje bolj namenjeni bojem komentatorjev med seboj in ko so pri tem postajali čedalje manj povezani z vsebino zapisa, se je odločil temu narediti konec. Seveda, pri tem je ugotovil še to, da je tudi sam pričel početi stvari, ki niso sledile pravemu namenu dnevnika (objavljati je začel všečne prispevke, ki so privabljali komentatorje, k promociji knjige pa skoraj nič prispevali; za komentiranje je še sam porabljal čedalje več in preveč časa). Sedaj v zasebni pošti prejema relativno bolj kvalitetne komentarje (glede na število) in jih objavlja/komentira javno na dnevniku. Meni se njegova nova kombinacija ne zdi slaba. Najpomembneje pri tem je, da dejansko ni nehal objavljati, torej da dnevnik še naprej živi. Ali živi bolj kvalitetno ali manj, pa je stvar debate.
@ervinator: “Sedaj v zasebni pošti prejema relativno bolj kvalitetne komentarje (glede na število) in jih objavlja/komentira javno na dnevniku”
insinuacija, ki se mi je porodila ob tem zapisu.. kaj pa ce ne dobiva komentarjev na mail, ampak si jih sam izmislja? vem, tole je grdo, da sem pomislil, ampak clovek nikoli ne ve.. to je precej podobno komentarjem na blogu.. clovek nikoli ne ve, kdo sam sebe komentira..
had, on je med blogerje priletel premisljeno. sprva po reklami pri jonasu (se spomnis tistega rezanja papirja in prvih strani?), potem pa se med hisne (beri: placance) siolovce. ce se ne motim, reklamiranju se zmeraj ni konca, saj se je kot “BLOGER” pojavil tudi v POP-ovem TV KLUBU..
Had, sploh se mi ne zdi narobe diskutirati o tem, kaj kdo počne. Toliko lažje, ker me pri opredeljevanju za ali proti vodi načelo, da vsak svoj dnevnik oblikuje po svoje. A to ne pomeni, da določenih stališč ne bom prepoznal za butasta (v tem primeru sploh ne tvojega), če so na primer v nasprotju z mojim osnovnim.
Ervinator! Ti si res ful pameten! Kapo dol!
..naj se dodam, da se ga spomnim iz prispevkov iz Blogresa..
aja, se to – vse kar vem o njemu kot blogerju (na njegov blog ne zahajam, ker mi ni vsecen) je to, da ima dnevno okoli 300 obiska, in da siol navrze zelo malo, da bi on s tem cvenkom prezivel. se dobro, da ima zeno trdno usedlano v drzavni administraciji..
Had, človek nikoli ne ve, ampak tako iskrenega in odprtega človeka, kot je Branko Gradišnik, boš težko našel, še posebej med intelektualci.
Branko gradišnik je sokaj jasno povedal zakaj je štartal blog. V promocijske namene .-))
Sicer se bomo pa počasi morali navaditi, da je blog dejansko prostor avtorja. In tako kot lahko vržeš doma iz bajte ven neželenega gosta, lahko tudi iz svojega bloga vržeš ven če ti kakšen obiskovalec ne paše.
Seveda pa si ob tem obiskovalci tudi lahko mislijo svoje.
Sicer pa njegov roman v treh letih po mojem mnenju rula. Evo, moja ocena:
Marko, strinjam se! ;)
@ervinator: ja, verjetno je res intelektualec in vse ostalo.. ampak s tem odnosom, ki ga je pokazal na blogu, je povedal vec o sebi, kot pa bi si lahko mislil.. na zalost je pokazal, da ni pripravljen sprejeti kritike, medtem, ko jo on lahko vehementno deli..
@marko: sem prebral ja.. v bistvu me bo na koncu premamilo, da bom res sel po knjigo in jo zacel brati.. ampak ce se ne bom strinjal s knjigo, bom rajsi tiho, da ne padem v nemilost.. ce se bom pa strinjal s knjigo in mi bo vsec, bom pa to tudi zapisal.. do sedaj pac se nisem ocenjeval knjige, ker to tudi ni moja stvar..
Kar je z dnevnikom napravil Gradišnik, je zgolj ena od povsem legitimnih možnosti, kako ne izgubljati časa s polpismeni komentatorji. To je pač realna slika spletnih dnevnikov, žl tudi v Sloveniji. Druga od možnosti je, da ničesar ne brišeš, ampak to se nekako ne izide, niti Jonasu ne. Tretja možnost je, da se userješ in o nekaterih temah zaradi strahu pred civilno tožbo ne pišeš več …
Vsak naj določi svoje kriterije na svojem dnevniku. Gradišnikova pot je pravzaprav ena boljših za njegovo ciljno publiko – in skupaj z njo sedaj preko izmenjave elektronskih pisem išče nov okvir komuniciranja.
@ervinator: potem pa naj mu nekdo naredi spletno stran in bo koza sita, volk cel..
ravno to, da blog omogoca komentarje je prednost bloga.. sicer pa to, kar se gre on, ne sodi vec med bloge.. ampak je v tem primeru wordpress samo se cms orodje.. blog je skupnost, ki omogoca zagovarjanje stalisc, taksnih ali drugacnih.. isto, kot ce bi recimo zares zaprl komentarje.. a bi bil to se blog?
Se absolutno ne strinjam. Pogojevanje, da je nekaj blog oziroma spletni dnevnik, z možnostjo komentiranja, je vsiljevanje nekih svojih ekstra kriterijev. Spletni dnevnik je pač nekaj, kar da avtor po svoji presoji v javnost. Bistvo ostaja še vedno isto kot za vsak log (dnevnik), čeprav je web (spletni): da je razvidna dnevniška struktura, torej nizanje prispevkov z logično časovno povezavo. Pisec pa se odloči, na kakšen način bo vključeval javnost in sebe v skupnost.
Prejšnji vikend sem doma izvedel, da sem menda celo v neki oddaljeni žlahti z Brankom Gradišnikem, tako da se moram tu oglasiti že zaradi tega, ker gre za krvne zadeve :)
Po drugi strani pa, sicer zaradi povsem iracionalnih okoliščin, ki nimajo nič skupnega z “bistvom bloga” ali etiko pluralne debate, tudi sam na svojem blogu nimam omogočenih komentarjev, pa vendarle sem še zmeraj prepričan, da je moj blog blog.
Kljub temu da Hadov zapis in komentarji odpirajo sicer zelo široka in raznovrstna polja debate, od – zopet – definicije in osnovnega raisona blogov, v kar pa se tokrat izjemoma ne bi vpletal, bi raz izpostavil eno drugo malenkost, ki na zelo zanimiv način korespondira z “Afero Mojca Mavec”, ki je vzpodbujala etične debate prejšnji in predprejšnji teden.
Namreč, da Branko Gradišnik razkrinka Matejo Hrastar, da je v Mladini napisala recenzijo njegove knjige, ne da bi jo sploh prebrala. Sicer je dokazljivost tovrstnih obtožb relativno nemogoči opravek (Kdo lahko Mateji Hrastar dokaže, da dejansko ni prebrala knjige?), a vendarle gre za zelo verjetni scenarij. V nasprotnem primeru pa bi lahko Matejo Hrastar iz lastnih besed vsaj označili za mazohistko, ko zapiše, da »če se prebijete do konca, ste nedvomno tudi malce mazohista«.
No, kdor je prebral njeno recenzijo v Mladini, ve, da je Mateja Hrastar verjetno kriva obojega. Tako tega, da knjige ni prebrala, kot tega, da je verjetno malce mazohista. Kot seveda tudi tega, da je s svojimi “kako sem kul” nebulozami v Mladini tudi velika sadistka. Do svojih bralcev, kakopak.
Skratka, imamo kolumniste, ki prepisujejo in kritike, ki ne berejo kritiziranega. No, ob predpostavki, da avtorji tako ali tako samo prepisujejo, niti ni tako zelo tragično, da kritiki ne berejo, kar kritizirajo. Namreč, verjetno je bila kritika prepisanega objavljena že ob objavi originala. In bi jo morda zato veljalo celo kar prepisati – zveni še najbolj pošteno :)
@ervinator: glede na to, da si bil za eticni kodeks na blogih, mi je tole nasprotovanje precej tuje.. poglej.. obstaja cisto preprosta stvar.. blog, ki ne omogoca komentarjev je res dnevnik.. dnevnik v pravem pomenu besede.. taksen, ki si ga lahko pises v belezko, ali pa imas spletno stran s katero razsvetljujes obcinstvo.. blog, kateri gostis pri velikem blogerskem ponudniku in ima onemogoceno komentiranje, pa mi ne sodi med bloge.. ampak samo izkorisca prednosti bloga..
in ce zapres komentarje, a si se vedno del skupnosti, ko pa postanes absolutist..
sicer pa ja.. naredimo vsi isto, zaprimo bloge za komentarje, ko nam komentiranje ni vec povseci in ne prinasa vec pozitivnih ucinkov in bomo videli, kaj bo nastalo iz blogov.. :)
had, domace (neberljive) strani?
Had, etični kodeksi s tem nimajo nobene veze – zagotovo ne v smislu, v katerem sem jaz “za”. Razlika, ki jo sedaj delaš med “blogi” in dnevniki, je v resnici razlika med spletnimi dnevniki na splošno in osebnimi spletnimi dnevniki. To so tvoji kriteriji, s katerimi se malokdo strinja. Trditi, da takšen dnevnik izkorišča platformo, je problematično v tem, ker s tem iskrene spletne dnevnike mečeš v isti koš z resnično spornimi izkoriščevalci – s tistimi stranmi na primer, pri katerih res ni logične časovne povezave med zapisi, ampak nabirajo le ključne besede zaradi googlea …
v tem se strinjam.. ampak problem nastane, ker na eni taksni platformi delas uslugo s kljucnimi besedami zgolj ponudniku prostora.. sam pa ne mores od tega imeti nicesar..
res je, to so moji kriteriji, ki pa jih bo nekoc potrebno verjetno tudi nekje zapisati, ce se bomo sli zaresno bloganje.. pa ne recem, da tako, kot jih jaz vidim..
Blog dovoljuje komentarje kot pinge in druge linke. Moznost komentiranja obstaja, vendar jo lahko avtor prepreci. Blog je pac avtorjev prostor, kjer on postavlja svoja hisna pravila.
V veliki meri je obiskanost odvisna tudi od same moznosti komentiranja bloga. Ugibam – morda Jonas ne bi imel velikega obiska, ce obiskovalci ne bi mogli komentirati njegovih prispevkov, saj je nekaterim fetis oddati komentar (cetudi prispevka ne preberejo/pregledajo)?
To da se je BG odlocil zapreti komentarje je povsem njegova odlocitev in moramo jo spostovati. Ce je s tem zanimanje za svoj blog zmanjsal, je povsem njegova stvar.
Sam menim, da zapiranje komentarjev blog brzkone spremeni v domaco stran. Kaksno pa bi naj bilo blogersko izrocilo, pa prepustimo casu.
Nenazadnje nekateri ves cas pametujemo, da bloge pisemo zase. Torej so komentarji nepomembni, ali pac?
p.s.
Se opravicujem za zgoraj naveden lapsus, mislil sem da je BG siolov hisni bloger.
ampak v cem je potem smisel bloga, ce ne dovolis komentarjev? tudi povsem navadne spletne strani imajo casovno urejene zapise.. vsak korporativni site, ki objavlja novice, ki imajo datum, je v tem primeru blog.. vsak medijski portal je v tem primeru blog.. tudi pri nas vec ljudi skupaj pise blog.. potem se lahko skoraj vse, kar se nahaja na netu, tretira kot blog.. nekje bo potreba postaviti locnico..
locnico med blog-domaca stran-forum-casopis, ne?
ja.. blog je hype :) in beseda je in :)
No, dejstvo je tudi, da ima vsak spletni časopis, ki ima časovno urejene zapise, na njih lahko prilepljene komentarje, pa mu zato verjetno še ne bomo rekli blog, torej komentarji vendarle ne morejo biti tisto “bistvo” bloga.
Mislim da bi bila za bloge v tem smislu lahko še najbolj merodajna definicija sklozi besede Forrest Gumpa:
BLOG IS WHO BLOG DOES.
ceprav nerad, ti moram dati prav! :)
imam pa se eno idejo :) sicer je zrasla bolj na podlagi tega, da se nisem mogel sprijazniti, da imas prav :evil:
kako lociti blog od recimo spletnega casopisa s casovno urejenimi zapisi.. razlikuje se v tem, da ima na blogu komentator moznost komuniciranja, preko komentarjev, s piscem bloga (tudi ce jih vec skupaj pise blog).. kar pa je vsaj meni se zdi velika razlika.. potem bi lahko bili komentarji tudi pomemben del bloga :)
recimo primer.. kako bi sicer lahko dobil kaksno povratno informacijo od jonasa, pavla gantarja ali pa zige turka? :)
Ja ampak saj pravim, tudi pri spletnih časopisih obstaja možnost komentarjev, kjer lahko bralci komunicirajo z avtorjem zapisa. Ta možnost torej ne more biti razlikovalni faktor med online časopisom in blogom, ker pač tukaj razlike NI.
Pri tem bi rad povedal samo tole: ej, komentarji so kul, o tem ni nobenega dvoma. Če jih ni (na blogu ali online časopisu), je s tem definitivno okrnjeno polje dvosmerne komunikacije, kar je definitivno manj kul, kot če to polje obstaja.
To, kar sem želel povedati s Forrestom Gumpom, je samo to: dejmo nehat preštevat, kdo s(m)o blogerji in kdo nismo. Naj bo bloger pač vsak, ki se tako počuti.
Tele delitve na “prave” in “neprave” blogerje ni produktivna. Pišimo in berimo se, predvsem pa pustimo biti ob nas še drugim, da so tako kot si želijo biti.
had, danes je mozno na vseh on-line straneh casopisov zapis komentirati. in avtor lahko prav tako odgovarja oz komunicira s komentatorji..
Ampak hej! A ni blog v bistvu spletni dnevnik? Dnevnik pa, vsaj mene so tako učili, praktično najbolj osebna zvrst pisanja, kjer je pisec sam s svojimi mislimi? In dnevniki so med nami že mnogo mnogo let. Veliko jih je ostalo to, kar so primarno bili, zapis človekovega osebnega razmišljanja. So pa tudi prišli v javnost, in kar nekaj jih je poželo velik uspeh (remebeber Anna Franck)… continued on
@marko: ce bi pisal osebni dnevnik, potem ga ne bi objavljal na internetu.. ampak bi ga preprosto pisal v notepad.. ker bi bile v njem osebne stvari, ki se nikogar ne ticejo..
@had – no way. Recimo sam beležim svoje kolesarske ture v obliki bloga od 17.8.2003 (hm, to je 4 leta). Sedaj je tukaj: pred tem je bil pa tukaj
Če dobro pogledaš moj prejšnji sistem, je bil v bistvu zelo podeben notebooko :-)) sem ga sam napisal. Brez komentarjev, brez oblikovanja. Le slikice sem nekako podprl. No, potem mi je crknilo nekaj na apachu, pa sem šel na blogerja namesto da bi popravil.
Zakaj v blog namesto v notepad? Ne da bi drugi gledali. Ampak enostavno zato, ker je bolj varno imeti na strežniku kot lastni mašini, ki praviloma ni ravno poarhivirana tako kto je treba. Serverji pa praviloma so. čerpav neke garancije pač ni. Ampak vse vpisano na blogerja, se mi recimo pošlje še na gmail mail, in je tako vsaj na dveh koncih.
Seveda bi lahko backapiral, ampak toliko mi pa spet ni vreden :-)))
Pisanje preko blog sistema je enostavno. Sam sem recimo začel tudi dokumente namesto v wordu pisati kar na docs.google.com. Je praktičnejše.
Včasih ne vem, a se ljudje zafrkavajo al resno mislijo… Kakšne nebuloze se očitajo Gradišniku, ne morem verjet!Se strinjam s tem, da ga ne motijo negativne kritike, seveda, če so argumentirane! Če bi bli pozorni in prebrali oceno RVK Boštjana Tadela, bi opazili, da romana ni samo hvalil. Ampak je tudi argumentiral zakaj tako misli! In Gradišnik je to mirno in brez upiranja sprejel…
Zanimivo, kajne? Tudi meni se je nekaj podobnega pripetilo. http://zivagovblog.wordpress.com/2007/06/16/kritika-prevoda-pp/