Ko sem v Omišu gledal turistično ponudbo, sem vsepovsod opazil, da ponujajo rafting na reki Cetinji. Ker mi reka Cetinja ne deluje podobna naši Soči, oz. ni ravno poligon za rafting, sem se odpravil po sledeh agencij, ki so to ponujale.
Na razdalji 15 kilometrov od Omiša, do začetka raftanja, je bilo vsaj 50 tabel, kjer so turiste vabili na najbolj atraktiven raft, kar so jih kdaj doživeli. Ker sem zgrešil odcep, sem pripeljal pred hišo, kjer me je prijazen dedek ogovoril in mi razložil vso skrivnost raftanja na Cetinji. Sama reka ni ravno najboljša za to, obstaja sicer par brzic, ki so v tem času zelo majhne, ampak turisti imajo izredno radi adrenalinske športe in radi plačajo za to. Ko sem ga vprašal za pot do Cetinje, mi je prijazno ponudil pomoč, da me z oslom odpelje do reke, kjer si bom lahko ogledal brzice. In vse to samo za 20 kun na osebo. Cena se mi ni zdela visoka, vendar ideja, da bi šel na osla, me je odvrnila od tega početja. Zahvalil sem se mu za pomoč in odbrzel do štarta raftanja.
In ugotovil to, kar sem že prej domneval. Bolj ali manj so morali raftarji veslati, ampak ko so se pripeljali na čolnu mimo objektiva, so mi vsi veselo pomahali. In bili so zadovoljni, kot tudi ponudniki raftanja, ki s tem športom zaslužijo dnevno precej lepe zneske!
Glupost je neuništiva, bi zapeli KUD Idijoti!
no tudi sam sem nasedel tem reklamam in sem za kazen potem moral veslati ko budala:) … od brzic ni bilo tut b ja ne:P
Sej ni vse v brzicah, tam moraš imeti kar nekaj izkušenj, da prideš čez, ker morš dobesedno veslat ko budalo, da te ne nese voda iz smeri. Takšna mirna voda je boljša za turiste, ker so večinoma prvič na raftu in tako krmarju (vodiču) ni treba toliko skrbeti, da se bo kdo poškodoval, tudi če se raft prevrne.
Na poti iz Pelješca, sva se z lubotom ustavila v Omišu, da bi kaj dobrega vrgla vase. Na kratki poti od avta do oštarije sva nabasala na ziljon agencij in tabel, ki so ponujale raftanje. Mogoče drug let, sva rekla. Ne zaradi brzic in adrenalina, ampak zgolj zato, ker so reke naljepše ko pluješ po njih. Zadnjič pa sem na HTV-ju slučajno ujela prispevek, kjer so predstavili kanjoning na Cetini. Udeleženci so povedali, da je fajn, da se sicer precej pešači, ampak je vredno svojega dnarja. Tko da… Živi bili pa videli.
Hehe, zgleda nekaj takega, kot rafting po reki Kolpi pri nas. Prej čolnarjenje, kot rafting.
Ampak turisti zagrabijo in le to je pomembno. Nato pa doma vsi veseli razlagajo na kakšnem norem raftingu so bili :)
Jih bo treba peljat na Sočo ali Savinjo, kjer smo se obračali na glavo (ritensko)