Včeraj sem prisostvoval zanimivemu pogovoru o brendih – blagovnih znamkah. O tem, kaj vse gradi brend, ali je brend pomemben za prepoznavnost in zakaj spreminjati že prepoznaven brend.
Zanimiv ja zapis z letošnjega SOF-a (vir): “Brend je sestavljenka iluzije in stvarnosti, pričakovanj in izkušenj. Izkušnja je posledica preteklosti in težko jo je vključiti v napovedovanje prihodnosti. Enako velja za stvarnost, ki ni nič drugega kot obstoječi trenutek. Kaj nam torej ostane za prihodnost? Iluzija in pričakovanja? Zamišljanje dogodkov, obnašanj in kar je morda najpomembnejše – kreiranje percepcij in ritualov? Tu zasvetijo brendi. Imajo komunikacijsko moč mobilizirati množice, ki so jim zveste. Znajo navdušiti ljudi nad nečim o čemer niso nikoli razmišljali. Ljudem prinašajo podobe in izkušnje, ki so jih doslej le sanjali.”
Ne morem si predstavljati, da bi Mobitel namesto svoje prepoznavne rdeče barve, čez noč sprejel odločitev in začel uporabljati rumeno barvo? Ali pa Simobil, ki se kljub združitvi z Vodafonom ni spremenil v rdeče, ampak je obdržl svojo značilno zeleno barvo, ki jo je začel kombinirati z rdečo.
Kakšno vezo ima tukaj zgoraj omenjeni Sony katalog? Ko sem brskal po njem, sem ugotovil, da je Sony primer, ki mu blagovne znamke pomenijo zelo veliko in verjetno v to vlagajo zelo veliko denarja. Namreč zadnja stran kataloga je polna registriranih blagovnih znamk, ki so last Sonya: “like no other”, “bravia”, “clear vid”, “clear voice”, “memory stick”, “x-black”, “x-plod”, “playstation”, … In še cel kup drugih.
Blagovna znamka je pomembna, kot je tudi pomembna njena prisotnost in prepoznavnost na izdelkih. In verjetno bi bila potrebna enormna vsota denarja, da bi Sony zamenjal to svojo prepoznavnost s kakšno drugo. Blagovna znamka se gradi, raziskuje in plačuje precej velike zneske, da se registrira in zaščiti. Blagovna znamka je gradnik podjetja.
Vendar na drugi strani je zanimiv primer Fiat, ki je v svoji zgodovini zamenjal svojo logotip, oz. značko, ki jo uporablja na avtomobilih, že več kot 15-krat (vir). Predvidevam, da iz povsem drugih razlogov, ki pa so bili precej povezani s samim nastopom na trgu in prepoznavnostjo in njihovimi problemi s financami.
In kaj je še zanimivega na zadnji strani Sony kataloga? Predvsem to, da so vsa vlakna, ki so bila uporabljena pri izdelavi kataloga, pridobljena preko nadzorovanega gozdarstva, da so bile vse emisije CO2 pri izdelavi kataloga nevtralizirane, da je bilo vse narejeno brez klora in da je cel katalog možno reciklirati! Zelo zanimivi podatki, ki jih do sedaj še nisem opazil na nobenem katalogu, ali pa “spamu”, ki ga vsak dan dobivam v resnični poštni nabiralnik in ki potem leti v smeti. Ko zažgeš “spam” je dim povsem drugačen, kot ko zažgeš list iz Sony kataloga.
Pozabil si dodati, da ko kupuješ plačaš večinoma znamko.
Aja tisto o eko osveščenosti pa naj S… raje pripoveduje otrokom v OÅ .
LP!