Ste se že kdaj vprašali, kakšna je vrednost naših življenj? Kateri faktorji vplivajo na to, kdaj se bodo naša življenja končala? Ali se da sploh ovrednotiti vrednost naših življenj?
Čas: torek, okrog 20:45
Lokacija: avtocestni odsek Ljubljana – Trojane, ko se avtocesta začenja vzpenjati proti Trojanam
Prevozno sredstvo: Renault Twingo
Hitrost: pod 120km/h
Vsakodnevna vožnja po naših avtocestah je loterija z življenjem. Poleg tega, da vsak dan izgubljam živce, ko čakam v kilometrskih kolonah in da preklinjam nesposobneže pri DARS-u, ki ne znajo urediti prometa na avtocestah, v zadnjem času opažm, da je vse več “morilcev” na avtocestah. V to kategorijo sodijo vozniki, ki imajo avto višjega cenovnega razreda, veliko, težko mrcino, s katero lahko iz ceste izrinejo vse kar je manjšega in kar vozimo ljudje, ki nimamo takšnih prihodkov.
Ponoči, ko sem se vračal iz Ljubljane s Twingom, sem kot vedno uporabljal avtocesto, da bom hitreje in varneje pripeljal do doma. S Twingom se držim omejitev, ker se zavedam, da je vseeno to precej ranljiv malček. In ko se začne vzpon proti Trojanam, zagledam pred seboj črnega Audija A6, ki precej nevarno vijuga med voznim in prehitevalnim pasom in vozi pod 100km/h. Predvidevam, da je voznik nezbran zaradi telefoniranja med vožnjo. Sam vozim okrog 120km/h, prižgem smerokaz, “poablendam” in “pohupam”, da me bo voznik Audija opazil in da se ne bo ravno v tistem trenutku odločil zopet zapeljati na prehitevalni pas.
Ko sem par metrov za Audijem, le ta nenadoma precej sunkovito zavije na prehitevalni pas. V tistem trenutku reagiram nagonsko in ne razmišljam. Do konca udarim po zavori, kar se takoj pozna pri zanašanju avtomobila in čas začne dobivati drugo razsežnost. Ko vidim, da me nese proti ograji, sučem volan, da bi popravil smer vožnje. In v tistem trenutku z delčkom očesa opazim, da je Audi oddaljen vsega nekaj 10cm. Potegnem še ročno zavoro in čutim bolečino v prsih, ko se varnosti pas zažre v meso. Čakam ali mi bo uspelo, ali pa bom postal samo še ena izmed številk smrtnih žrtev na avtocesti. Vonj zažganih gum me prebudi in počasi se zavedam, da je bil tisti delček sekundo, ko sem pravilno odreagiral, moja rešitev. Obstanem na prehitevalnem pasu avtoceste in prižgem vse štiri smerokaze, ko opazim, da se Audi z zmanjšano hitrostjo pelje naprej. Tresem se. Ne razmišljam ravno najbolj prisebno, zato odprem okna. Na srečo je bila avtocesta povsem prazna, da ni prišlo do naleta. Z vklopljenimi smerokazi se prestavim na odstavni pas in vozim s hitrostjo 30km/h.
Na viaduktu pred prvim predorom zagledam Audija, kako vozi sedaj že čez tri pasove. Očitno ni bilo telefoniranje posledica tega. Njegova hitrost je okrog 40km/h. Prehitim ga po desni strani in računam, da me ne bo poskušal še enkrat ubiti! Ko sem malce pred njim, prižgem smerokaze in “pohupam”, v upanju, da bo ustavil avto na odstavnem pasu pred predorom. Voznik me ignorira in odpelje v predor. Vijuganje se nadaljuje. Razmišljam kaj naj storim. Če kličem Policijo, bo že vse prepozno. Če vzamem “zakon v svoje roke”, ne bom naredil nič edino dobil bom kazen za fizično nasilje in če je voznik 120kg moški, bom čutil posledice še precej časa.
Odločim se, da ga na vsak način ustavim. Ker je bilo njegovo vijuganje v predoru precej samomorilsko dejanje in število mrtvih na naših cestah je vsak dan večje, sem ga pred koncem predora, ko je bila za njim že precejšnja kolona, prehitel. Zapeljal sem pred njega z vklopljenimi smerokazi in tokrat me je očitno razumel. Pričakoval sem, da bo ustavil. Vendar je odpeljal mimo in zavijal proti Trojanam. Ali naj grem za njim ali naj se odpeljem domov? Odločitev je bila preprosta. Grem za njim.
V križišču se odloči, da gre proti Trojanam in ko mu z nasprotnega pasu kažem, da naj se ustavi, on odpelje. Zadnji dvesto metrov do krofov na Trojanah je bilo zopet kritičnih zanj. Od enega konca do drugega konca precej prometne poti. In na Trojanah se ustavi.
Parkiram poleg njega in skočim iz avta. V avtu zagledam starejšega moškega, ki poskuša odpeti varnosti pas. Nekako mu ne uspe korigirati dela rok in mu to predstavlja problem. Ko mu uspe, odpre vrata in me precej čudno gleda, kaj stojim pred avtom. Ko naredi prvi korak iz avta, mi postane vse jasno. Zamaje se, išče oporo na vratih in njegovi gibi so povsem nekontrolirani. Ne more stati, ker se mu svet suče pod nogami in se naslanja na avto.
S povišanim tonom vprašam gospoda, če se mu zdi moje življenje res tako malo vredno, da se je odločil, da mi ga na avtocesti odvzame, ker ima pač močnejši avto in ker si lahko privošči da vozi “mrtvo pijan”.
Gleda me začudeno in poskuša spregovoriti. Besed ni. Je samo momljanje in globoko dihanje.
Še enkrat ponovim vprašanje, ali mu je res vseeno, če bi me ubil na avtocesti?
Tokrat me pogleda in v njegovih rdečih očeh vidim, da me ne razume. Še enkrat mu povem, kaj se je zgodilo na avtocesti in takrat spregovori:”A to sem bil jaz? Nisem bil! Jaz letno delam po 200.000km in sem vedno pazljiv!”
Vprašam ga, če se sploh spomni dogajanja na avtocesti in njegovega vijuganja. Odgovor je preprost:”Ne, jaz že nisem tako vozil. Sem pa res utrujen, zato sem zapeljal dol iz avtoceste, da spijem kavo in grem naprej!”
Očitno se niti ni zavedal, kaj se je dogajalo. Ponovim vprašanje, zakaj me je poskušal umoriti na avtocesti in takrat končno izdavi:”Oprosti, ali ti plačam?”
Ne gospod, nočem denarja, nočem opravičila, kajti pred parimi minutami bi se lahko vse skupaj odvilo drugace in mi ne denar, ne opravicilo ne bi prisla nikoli vec prav. Povem mu, da si zelim, da razmisli o svojem dejanju in da prespi noc na rjavih usnenjih sedezih svojega Audija A6, 3.0TDI, ali pa mu jaz plačam spanje v hotelu na Trojanah, če že sam nima dovolj denarja.
Smeji se mi in mi začne razlagati, da je mogoče res malce preveč dolgo se zadržl v Ljubljani in da to ni njegova navada. Ko ga gledam kako lovi ravnotežje in vonjam zadah po alkoholu iz njegovih ust, me povabi na kavo. Zavrnem ponudbo in še enkrat ponovim, da mi je sicer vseeno kaj on počne, vendar naj se zaveda, da ni samo on na cestah, ki s svojo ladjo, tudi če se zaleti, ne bo čutil posledic in naj razmisli, da nas je Slovencev veliko premalo, da bi se morili na cestah, kot to počnemo vsakodnevno.
Pogleda me in se mi še enkrat opraviči. Ko se odpeljem s Twingom, se začnem močno tresti. Strah prihaja za menoj in misel, da bi me nekdo umoril na avtocesti, ni prijetna.
Odločitev je padla. Danes grem v nakup novega, bolj varnega in predvsem večjega avtomobila, da se bom upal voziti, oz. da bom vsaj udobno stal na naših dragih avtocestah!
Oglasi se pri meni v Ljubljani, da izbereva barvo vozila :)
Full mi je žl, da si to doživel… Ampak da v takem primeru ne pokličeš policije je pa višek neumnosti. Sploh ko se je tip enkrat ustavil. Če drugega ne ga lahko počakajo tik za “krofi”, da ga dobijo pri vožnji in mu preprečijo nadaljevanje morije. :( :cry:
Ja. Tud men se je podobno zgodil na relaciji Trojane – Lj. Ampak najhujši so pa tovornjaki. Dvakrat sem že komaj ušel zagotovi smrti. Se peljem mimo tovornjaka in potem ko sem vzporedno z njim, se on odloči, da bo prehiteval. Grozno. Dvakrat sem uspel dovolj hitro reagirat. Upam, da mi bo tretjič tud.
Ne vem zakaj ne prepovejo tovornjakom vožnje po prehitevalnem pasu. Podobno kot v Italiji. od 7 do 19h imajo prepoved vožnje na prehitevalnem pasu.
Ej, vem, kako nevarne so naše ceste in vem tudi, kako neobzirni so lahko drugi vozniki. Grozno. Je pa žlostno, a hkrati zelo resnično, da na cestah velja zakon večjega in močnejšega. Večji (dražji?) avto, ko imaš, več si lahko privoščiš. Če se bi ta gospod pri 130 km/h nekam zaletel bi verjetno odkorakal ven iz avta, ki bi mu z vsemi varnostnimi sistemi prizanesel. Mali avto bi bil bistveno bolj usoden. Tistim, ki imajo preveč, so življenja drugih ljudi bolj malo vredna. Obupno, a resnično.
Čim manj takih izkušenj in srečno!
Že v mestnu lahko doživiš težke brezobzirnosti in nevarnosti… danes je recimo prek pasu za avtobuse in preko kolesarske steze/pločnika nek dostavni kombi prehitel konkreten del stoječe kolone, ker ga na koncu kolone že prvi avto ni hotel spustiti nazaj na vozni pas je po nekaj trenutkih čakanja zavedno poskušal izsiliti prostor in se direktno zaletel v avto na voznem pasu, ogrožen avto je iz strahu zapeljal na nasprotni pas in skoraj povzročil nesrečo… tip s kombijem pa je skočil ven pred ‘brezobziren’ avto in vozniku *ebal mater, da se njemu mudi, pa še nekaj grozečih kretenj je pokazal.
Groza! :( Ampak, res, kot je rekla Sunshine… Zakaj vsaj potem na koncu nisi klical policije?
Uf, velikokrat videna zgodba. In žl, enkrat tudi doživeta z nesrečo. K sreči smo bili takrat v tavelikem avtu in smo imeli res veliko sreče, da smo jo odnesli le s poškodbami.
Prav zato sem se spomladi tudi odločila in menjala Twinga za večjega in varnejšega Scenica.
fak, stari, tega doživetja ti pa ne zavidam. sam škoda da nisi modelu enostavno ključev vzel, sej kokr je bil nabasan itak nič ne bi mogel, pol naj se pa odpelje naprej če se more…
policijo je pa brezzveze klicat, ker bojo itak prepozno prišli…
Obupni vozniki so na cesti. In točno takšni, ki imajo velike in močne avtomobile. Potem se odločijo tudi čez rdečo zapeljat s hitrostjo, ko ravno nek mali Matiz zavija levo. Pa mu je čisto vseeno a bo koga odrinil v tovornjak ali ne. Važno da so oni prišli čez križišče ker se jim ne da čakat.
Prevečkrat se mi je že kri pognala po telesu zaradi takšnih norcev. In prevečkrat sem že gledala skoraj gotovi smrti v oči, ampak kaj ko bi takšni odnesli vse skupaj brez kazni.
Čedalje več ljudi si podreja CPP in si v mislih govorijo, da so glavni na cesti in da imajo povsod prednost. Takim je treba prepovedat vožnjo.
Had v tem primeru bi moral poklicati policijo, pa naj stane karkoli. Tip ni bil sposoben stati, kaj šele voziti, si sploh ne morem predstavljat, da taklšni vozijo po naših cestah. Å e sreča da se ni nobenmu nič naredilo.
lp
Mislim, da je Had prav naredil in tudi jaz bi naredil tako. Preveč postajate obsedeni z represijo (tipični slovenski pristop k prometu!!), veliko več se da doseči z opozarjanjem, s tem, da človeku jasno poveš, kaj je naredil narobe in kakšne bi bile možne posledice (sam živim v hribih, kjer folk vozi vsakodnevno totalno nažgan, tak da govorim iz izkušenj).
Policija bi pa voznika ustavila, vzela vozniško, tip bi plačal kazen in znova naredil vozniško. In to je to. Mogoče je človek v kakšni stiski in mu je res žl, mogoče naredil enkratno napako, zakaj bi mu morali zaradi tega vzeti še 2000 evrov? Pomembno je, da držvljani znamo opaziti kritičnega voznika in mu pomagati.
Sicer pa v tujini se tudi več odgovornosti prelaga na pomoč med držvljani. Tako si npr. v ZDA ali Kanadi dolžen preprečiti pijanemu, če ga vidiš, da sede za volan. V praksi se je že neštetokrat izkazalo kot učinkovito. Mu npr. štirje moški preprečijo vstop v avto in pokličejo taksi. Brez policije, brez kazni…
Sicer pa je po raziskavah pijani voznik popolnoma isto nevaren kot voznik, ki med vožnjo telefonira. Za te pa seveda nihče ne kliče policije, čeprav je vsak tretji na telefonu, ne?
Pa da ne bo kdo spet kaj bluzil, da je treba vse predati policiji. V našem naselju vsi vozimo normalno 80 km/h. Pa se je pojavil en tip z BMWjem, ki je vedno vozil po okoli 120. Na splošno toleriramo visoke hitrosti, ker pač vsi tako vozimo in tudi otroci so navajeni na njih. Ampak 120 je bilo preveč. So tipa vaščani ustavili na cesti in mu povedali, da ga bodo “skupaj strli”, če še bo kdaj tako pelal…in od takrat vozi lepo, kot mi vsi ostali.
Pravilno je: kolikšna je vrednost, ne kakšna.
Sam, to se je pred kratkim tut men zgodil na avtocesti LJ-CE…In tipo je bil tut v audiju, starejš mister. Kreten, skor me je ubil.
A zdej bomo pa večje in močnejše avtomobile mogli kupvat, da bomo na cesti varni. Bdw- če se en tak zakela vate, itak nauš preživel…
Varno na cesti. No more near-death-experiences.
K.
@azzqim: to bi veljajo v primeru, da vrednotis svoje zivljenje v eurih.. ker tega pac ne pocnem, je pravilno kaksna :) ljudje imajo svojo ceno in svojo vrednost.. prvi se prodajajo za eure, drugi pa se razdajajo ljudem, ki so tega vredni :)
No, če se pogosto voziš po avtocestah slejkoprej naletiš na takšne in drugačne tiče. Vsekakor pohvale za trezno reakcijo zaradi katere si sploh ostal živ in za jajca, da si šel za možkarjem in ga pošteno opizdil. Mene še zdaj strese ob misli kaj bi se zgodilo, če pri hitrosti 140 kilometrov na uro ne bi spustil gasa, ko me je začel nekoč na Hrvaškem bosanski voznik golfa II. nesramno zapirati. Mislim da je tudi takrat šlo za milimetre in če ne bi odreagiral, bi počilo da bi bilo veselje
Aja, ok. Potem je prav ja.
PRIJAVI GA PRASCA!
dvomim, je bila ročna ravno pametna izbira pri avtocestnih hitrostih in me čudi oz. sem vesel, da se ni ravno zaradi tega končalo v ograji. razen če ti ne grabi. ampak pol tud nima smisla v kritični situaciji volana prikrajšat za eno roko.
ne vem pa kaj ma sploh veze kak avto je mel, ko ves čas to poudarjaš in je čutit mal foušije, kao oni z velik keša pa lahk vse delajo, js bi tut. čeprav je res, da si nekateri z veliko denarja in velikim avtom pridobijo velik ego in so edini na svetu, ampak če si nažgan lahk nardiš isto sranje s twingotom. mene včasih bolj skrbi za kake totalno uničene avte s prepotentnimi mladiči za volanom. in še v vednost pri primerjavi mali:velik avto v crashu:
in mogoče še tole:
torej ni vedno vse v velikosti. oz. ni več, še vedno se lahko samo zgrozimo ob čem takem:
@ziga: zakaj poudarjam razliko v avtih? preprosto.. ker ce imas mocan avto, potem je vseeno kaj pocnes.. itak v koncni fazi prezivis, skodo pa povrne zavarovalnica.. ker pa nimajo vsi istih financnih zmoznosti, pa to pomeni preprosto, da so bolj ogrozeni.. zakon mocnejsega bo veljal pri prezivetju na avtocestah..
se pa strinjam, da lahko naredis sranje na avtocesti z vsakim avtom..
glede rocne.. sem jo vlekel.. recimo, da dokaj dobro obvladam handling twinga, ker sem se veckrat z njim ze igral in preizkusal podobne situacije.. ampak ne na avtocesti, ali cesti.. ampak na poligonu..
vem, da ni vse v velikosti :evil: ampak obcutek, da te zmelje a6 pa definitivno ne bi bil prijeten :(
Had, oseba, ki že kot bloger spreminja svet, se je spravil to počet še na avtocesto.
Svašta.
@blaz: ja in? kje je problem?
Vigilantizem ni nikakršna kul stvar. Za te zadeve je policija, kot rečeno, prijavi ga prasca. Če ne drugega, poveš registrsko in ga počakajo na domu. Moralni poduki znajo bit nevarni za lepoto obraza.