Ko sem včeraj slišal novico, da je sodišče razveljavilo pravnomočno sodbo proti škofu Gregoriju Rožmanu, sem bil presenečen.
Ali je res smiselno, da se po 60 letih spreminja zgodovina? Da se kolaboracionistom z okupatorjem ponovo sodi, kljub temu, da so že skoraj 50 let mrtvi? Imajo naša sodišča res tako malo dela, da imajo čas za takšne primere? Kdo bo pričal? Ljudje, ki so mrtvi, ali ljudje, ki so stari že preko 80 let?
Kakorkoli že pogledam na vso stvar, se mi vse skupaj zdi samo revanšizem, ker sedaj, ko je prava ablast, se da vse spremeniti. Najprej vrniti cerkvi premoženje, jo sofinancirati, poskrbeti za plače njihovih ljudi, jim omogočiti, da cerkev ne plačuje davkov od prihodkov, ki jih dobijo v pušice in v končni fazi še spremeniti zgodovino.
Čemu? Ali bi bila Slovenija sedaj samostojna, če ne bi bilo partizanskega boja proti okupatorju? Če se ne bi Tito zoperstavil Rusom? Ali pa bi bilo boljše, da bi bili hlapci Lahom, ker bi to cerkvi bolj odgovarjalo!
Jezen sem! Jezen na ljudi, ki to dovolijo! Anton Drobnič, ki za čas svojega mandata kot generalni držvni tožilec ni uspel obnoviti tega procesa, je povsem srečen, ker sedaj, ko so pravi na ablasti, se lahko spreminja zgodovina!