Ne, jaz ne prehitevam po desni strani – odstavnem pasu, ampak je to stalnica, ki jo doživljam vsak jutro ko čakam v zastojih med Domžlami in Ljubljano. In ker se mi ne da več pisati o zastojih, se bom tokrat posvetil posebnim primerkom – frajerjem, ki jih srečujem zjutraj in so več ali manj isti vozniki.

Ko so zastoji, so zastoji za vse. Vsaj tako naj bi bilo v teoriji, v praksi je namreč drugače. Par voznikov vsako jutro poskuša pridobiti dragocenih par minut s tem, da prehitevajo po skrajnem desnem, odstavnem, pasu. In to s precej veliko hitrostjo, kot da za njih ne bi veljala prometna, niti fizikalna, pravila. Ko se postavi kakšen tovornjak čez dva pasova, da bi jih oviral, začnejo s hupanjem in rinejo do konca, da tovornjakar ponavadi popusti. Ko je ovira na odstavnem pasu, se vrinejo v kolono, vendar jo že takoj, ko so mimo ovire, zapustijo in gredo po svojem odstavnem pasu naprej. In seveda se jih vedno najde še par, ki jim sledijo in tako dobimo tri pasove polne avtomobilov. In hudiča, takrat začuda ni nikjer nobenega policista, ki bi frajerjem podelil zaslužene kazni.

Do par dni nazaj, ko sem končno v koloni, med pločevino zagleda policijsko vozilo. In seveda se je jutranji ritual voznika, brez grba, ponovil, tako kot že velikokrat prej. Ker sem čakal, ali se bosta policista pognala v lov za njim ali pa ga bosta prepustila, ker sta dobesedno v gužvi, sem jim naredil veliko prostora, da sta se lahko prebila na odstavni pas in se s prižganimi lučmi in sireno odpeljala za njim. To je bilo malce naprej od Domžlah. Čez dobrih 15 minut, ko sem jaz končno prispel do Šentjakoba in zapustil “parkirišče na avtocesti, ki ga moram plačevati”, sta imela policista še vedno tega voznika v obdelavi. Vendar mu je očitno uspelo priti vse do Šentjakoba in šele pred semaforjem, sta ga lahko ujela. In kazen verjetno ni bila tako majhna. “Eden manj”, sem pomislil, vendar sem se krepko zmotil. Danes zjutraj, situacija enaka, kot vsako jutro, procedura enaka, kot vsako jutro in isto voznik spet na odstavnem pasu prehiteva celotno kolono. Tokrat ni bilo policistov in je pridobil približno 10 minut prednosti.
Ko sam postavim na tehtnico svoje življenje in kazen vsaj 50€, na drugo stran pa 10 minut, ki bi jih pridobil s tem, preprosto odkimam z glavo. Ni vredno! In lepo mirno čakam v koloni, kot vsako jutro.
psi laju, karavana ide dalje