Piran mi je bil od nekdaj všeč (zapisi o Piranu: Piran, Poletni sprehod iz Lucije do Pirana, Piran ob 6 uri zjutraj) in priznam, da sem se vedno želel, da imel svoj majhen košček življenja tudi v Piranu. Cene so se v zadnjih letih dvignile v nebo in tako za nas, navadne smrtnike, ostaja Piran samo še utopija.
Vendar vikendi v Piranu so vedno lepi. Sploh, ko se iz -5 stopinj ali manj, odpraviš na +10 stopinj ali več in uživaš v sprehodih in uživaš v tišini. Kajti te dni ni bilo pretirano veliko Italijanov, ki s svojim vpitjem in gestikulacijo motijo idiliko Pirana.
In ko se tako že sedamtisučupedesetdrugiput sprehajaš po Piranu, odkriješ nekaj novega – Minoritski samostan in cerkev Sv. Frančiška Asiškega, ki sta se do sedaj vedno skrila mojim očem. In kljub dejstvu, da sem ateist in kljub dejstvu, da ne vstopam v cerkve, zaradi svoje odločitve pred mnogo leti, sem vstopil v samostan in ugotovil, da mi je všeč njegova spokojnost, ki sovpada s spokojnostjo Pirana. In tudi fotografiji jaslic in notranjosti cerkve Sv. Frančiška Asiškega sta bila narejeni zunaj pred cerkvijo.

minoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-12.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-13.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-03.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-01.jpg


minoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-02.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-04.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-07.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-06.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-05.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-11.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-10.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-09.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-08.jpgminoritski-samostan-in-cerkev-sv-franciska-asiskega-piran-14.jpg