Staram se. Lansko leto sem pisal o petardah in ostali pirotehniki, v katero sodijo žvižgavci, pasje bombice, baterije, fontane, bengalke in ostalo sranje! In letos se spet ponavljam.


Včeraj, ko sem v Ljubljani čakal na ognjemet, sem imel možnost opazovati ljudi okrog sebe. Z alkoholom in pirotehniko podkrepljena množica, ki ne pomisli na svoja dejanja, ampak meče petarde pod noge ostalih ljudi in živali (jeap, sicer zelo neodgovorno od lastnikov, da vzamejo na praznovanje v središče Ljubljane svoje pasje ljubljenčke), ki hodi naokrog s prižganimi ročnimi fontanami in usmerja goreče iskre v ljudi in ki spušča rakete direktno v množico. Metanje petard, ali “topovskih udarov” v starem delu Ljubljane, v ozkih ulicah, ki povzročajo takšen eho, da so me bolela ušesa še par minut, prav tako ni na listi mojih novoletnih želja.
Ampak ljudje so se odločili, da je bolj pomembno, da se dobesedno vrže v zrak neskončne količine denarja za pirotehniko, kot pa da bi taisti denar namenili za kakršnekoli humanitarne namene. Lahko tudi tistim ki so v pirotehničnih eksplozijah izgubili svoje okončine.

Včerajšnji sprehod po okrašeni Ljubljani je bil bolj kot ne sprehod po bojišču in prav nič prijetna misel, kaj doživljajo ljudje na območjih, kjer ni miru!

Ko sem se po ognjemetu odpeljal po obvoznici proti Trojanam sem doživel razsvetlitev! In to dobesedno!
Rakova Jelša, Fužine, Vič, Črnuče.. Vsak konec mesta Ljubljane je imel svoj ognjemet, pa vendar ne samo enega, bilo jih je neskončno. In tisti organiziran v središču Ljubljane je bil zelo majhen proti vsem ostalim, ki sem jih imel možnost gledati med vožnjo.

Očitno je smisel vstopa v novo leto pijančevanje in pa razstreljevanje pirotehničnih zadev! Očitno jaz tega smisla ne razumem več, ker sem star!