Lani poleti sva šla od Predela do Kluž in uživala. Današnja nedelja je bila kot nalašč, da ponoviva izlet, se dvigneva nad meglo in si ogledava Rabeljsko jezero in Predel v snegu.
Zjutraj je doma sijalo sonce, zato je bila odločitev, kam naj greva, zelo težka. Ko sva se preko Trojan zapeljala v meglo, je bila odločitev jasna. Jasna tako, kot je bilo vreme na Gorenjskem. Namreč, obala je bila v megli, Gorenjska pa je bila obsijana s soncem.
Moj “evil plan” je bil, da peljem po najvišji slovenski cesti na Mangartsko sedlo. Ampak na Jesenicah, na Petrolu, sem dobil informacijo, da je cesta čez Vršič zaprta in tako mi je ostal prehod čez Predel. Prav tako pa me je začelo zanimati, kako zgledajo kraji, ki sva jih poleti prevozila, v snegu.
In slika je bila idilična. Nedotaknjen sneg, ceste pa povsem očiščene in če ne bi bilo par Italijanov, ki so vozili prepočasi, preveč po mojem pasu, ali pa so bili samo Italijani, bi bilo vse popolno.
Ko sem prišel preko Predela in pred seboj zagledal cesto do Mangarta, mi je vse postalo jasno. Od mojega “evil plana” ne bo nič, kajti led in sneg sta bila že na samem začetku ceste. Nikjer megle, samo sonce in belina. Na poti nazaj sva se ustavila v Kranjski gori, kjer mi je bilo žl, da nisem imel s seboj smučk, kajti urejeno smučišče in precej malo ljudi za nedeljo, me je premamilo, da bi spet začel smučati!
Čudovito izkoriščen dan!
Ko sva se vračala proti Ljubljani, malce pred Kranjem, sva zopet padla v meglo, ki naju je spremljala do Trojan, od tam naprej pa spet samo sonce!
Priporočam to turo, tudi pozimi!
A “sprehodu” avtomobilom ti praviš tura? Hm, whatever. Ampak, da vožnji rečeš čudovito izkoriščen dan?!? Mislim, da živiva v različnih svetovih.
a se samo meni zdi, ali pa jaz res nisem nikjer zapisal, kaj sem danes prehodil pes in kaj ne.. hmm.. zakljucke lahko delas na drugih.. in ja, ocitno ziviva vsak v svojem svetu..