Tomaž F. Lovše, direktor Diners Cluba SLO in peti najbogatejši Slovenec je v uvodniku – Predsedniku v zahvalo in slovo, v Diners Club Magazinu, zapisal dosedaj najboljši zapis o bivšem predsedniku in željah in namenu poimenovanja in preimenovanja ulic, trgov, vrtov in vsega ostalega.

Škoda, ker ni tega uvodnika nikjer na internetu, zato bom pretipkal samo par pomembnih stvari.

Mnogi nikakor niso razumeli predsednikove “transformacije”. Ne želim se sprenevedati in se ne bom: v javnosti smo slišali opazke, da se mu je “odpeljalo”, da zanemarja predsedniške dolžnosti in da je postal razpisen. Tisti, ki smo imeli privilegij, da smo dr. Janeza Drnovška tudi osebno bolj poznali, pa se verjetno strinjamo, da je bila ta transformacija vrhunec njegove osebnostne poti.

Spomin na dr. Janeza Drnovška ne sme zbledeti in ne bo. Nepojmljive vrste ljudi, ki nemo več ur čakajo na vpis v žlno knjigo, so zagotovilo, da njegovo poslanstvo ostaja v naših srcih. Slovenija žluje, ljudje in politični vrh so si enotni, kot že dolgo ne. To je lepo in tako je tudi prav, vendar je treba narediti nekaj več. Predlagam ustanovitev Fundacije dr. Janeza Drnovška, ki bo skrbela, da bodo ljudje, ki si zaslužijo priložnost, vendar morebiti nimajo denarja, to tudi dobili.

Če bosta to idejo pripravljena podpreti predsednik republike in vlada in se dogovorila s sorodniki pokojnega predsednika, sem pripravljen prevzeti svoj del odgovornosti in fundacijo tudi podpreti.
Predsednik, hvala!

Ideja se mi zdi več kot odlična. In veliko boljša, kot pa vse ulice in vrtovi, ki bi nosili ime pokojnega predsednika. In še lepše se mi zdi, da se nekdo zaveže, da bo to idejo tudi tako ali drugače podprl!