Če te prfoks v šoli zaloti ko prepisuješ, mu preprosto odgovoriš, da to počne tudi premier Janez Janša. In če ni on kaznovan, zakaj bi bi bil ti?!
Ja, gre se o govor Janeza Janše ob 15. letnici osamosvojitve – 24. junija 2006, ko se je ob omenjanju vrednot, svetilnikov in ostalih floskul marsikomu utrnila solza. In takrat je izgledalo kot da vse govori na pamet. Za ta govor je dobil tudi nagrado dobil nagrado Bob leta.
Vendar je njegov govor hudo zelo podoben govoru Tonya Blaira, ki ga je imel na konferenci britanskih laburistov, 30. septembra 1997.
Ampak seveda je to v političnem svetu povsem nekaj normalnega in ne gre za plagiat. Vsaj tako trdijo v kabinetu predsednika vlade!
In če se spomnim par let nazaj, ko so skoraj “križli” Mojco Mavec, ko so ugotovili, da so bili njeni teksti plagiat, me zanima kaj bi bilo potrebno narediti v tem primeru? Mogoče bi se moral premier opravičiti držvljanom, ker jih tako lepo nateguje. In ta govor bi moral biti opomin vsem ostalim, ki bodo, ali pa kopirajo tuje tekste in jih zavijajo v celofan in se pod njimi podpisujejo.
In kje je bila podobnost?

Blair: We can never be the biggest. We may never again be the mightiest. But we can be the best. The best place to live. The best place to bring up the children, the best place to lead fulfilled life, the best place to grow old.
Janša: Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši. Lahko ustvarimo najboljše okolje za izpolnjeno življenje. Najboljše okolje za varno in zdravo odraščanje naših otrok. Najboljše mesto za srečo.

Ostalo pa si lahko prebereš tudi na Razgledih, Medijskem watch dogu, In numero et mensura,