Vsec so mi zgodnja jutra ob morju. Vonj borovcev, spokojnost, veverice ki se prebujajo in iscejo zajtrk, morje ki je tako mirno kot bi gledal v ogledalo. In sonce, ki sramezljivo s svojimi zarki rise jutranje sence, je z vsako minuto mocnejse.
Jutranji sprehod, ko globoko vdihnes svez zrak in zacutis kako ti polni pljuca, ob morju, ko ljudje se spijo in ti samo galebi delajo druzbo, je kot sprehod v sanjah.
Ko se ustavim za trenutek, da preizkusim temperaturo vode, se spomnim, da bi lahko to idilo twittnil. In ko ugotovim, da je v Umagu Simobilov signal, se twitt spremeni v zapis.
Tehnologija omogoca vse, vendar ali je res s tehnologijo toliko lepse in kvalitetnejse zivljenje??